Sobota, 21. 6. 2025, 4.00
14 ur, 29 minut
Iransko svarilo Trumpu: Ne počni tega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,99
Bo Donald Trump vpletel ZDA v vojno proti Iranu? Bodo morali ameriški vojaki stopiti tudi na iranska tla?
Izraelci poskušajo z napadi na Iran poleg uničenja iranskega jedrskega programa zrušiti iranski teokratski režim. Nekateri upajo, da se bo iransko prebivalstvo uprlo zaradi napadov oslabljeni iranski oblasti. Spet drugi, med katerimi je ameriški politični analitik iranskega rodu Sohrab Ahmari, opozarjajo, da bo padec iranske teokratske oblasti brez ameriške vojaške prisotnosti na terenu povzročil ogromno krizo, ki bo destabilizirala Bližnji vzhod in regije daleč onkraj njega. Obenem zagovornike ameriškega vpletanja v izraelsko-iransko vojno svari, da se niso nič naučili iz ameriške zasedbe Iraka in Afganistana.
Donald Trump je svojo pot k političnemu vzponu poleg zagovarjanja stroge priseljenske politike tlakoval tudi z grajami ameriških t. i. neskončnih vojn na Bližnjem vzhodu, ki so se začele v času republikanskega predsednika Georgea Busha mlajšega. S temi grajami je Trump na republikanskih primarnih volitvah leta 2016 iz tekme za republikansko predsedniško nominacijo vrgel Jeba Busha, brata Georgea Busha mlajšega.
Svarilni nauk ameriških posredovanj v Iraku in Afganistanu
Kot vemo, je po padcu režima Sadama Huseina v Iraku leta 2003 prišlo do vstaje prej vladajoče sunitske manjšine, ki jo je morala ameriška vojska zatreti z orožjem. Javno mnenje v ZDA je bilo vse manj naklonjeno ameriški zasedbi Iraka, po ameriškem (delnem) umiku iz Iraka pa je prazen prostor zasedla skrajna islamistična skupina Islamska država.
Še bolj spodletela je bila ameriška zasedba Afganistana. Islamistični talibani, ki so zaradi ameriškega vojaškega posredovanja padli z oblasti jeseni 2001, so se ameriškim in drugim silam leta trdoživo upirali z gverilskim vojskovanjem in se na koncu vrnili na oblast poleti 2021, ko so se Američani neslavno umaknili.
Se bo v Iranu ponovila zgodba iz Iraka, Afganistan in/ali Libije?
Podoben primer je tudi Libija, kjer so zahodni letalski napadi usodno spodkopali oblast polkovnika Moamerja Gadafija, a je potem Libija padla v stanje anarhije in nenehnega spopadanja različnih sil znotraj države.
Poskus t. i. gradnje države (ang. nation building) sta bila tudi ameriški napad na Irak leta 2003 in strmoglavljenje Sadama Huseina. Sledila je vstaja prej vladajoče sunitske manjšine proti Američanom, leta 2013 pa je oblastni vakuum v velikem delu Iraka in državljansko vojno v sosednji Siriji izkoristila zloglasna Islamska država, ki je zasedla velik del Iraka in Sirije.
Se bo zgodba ponovila tudi z Iranom? To je 92,5-milijonska država, torej ima precej več prebivalcev kot Irak, Afganistan in Libija. Je tudi ozemeljsko večja (druga največja na Bližnjem vzhodu in 17. na svetu).
Upanje, da se bo ljudstvo uprlo vladajoči islamski duhovščini
Nekateri v Izraelu in na Zahodu domnevajo oziroma upajo, da bodo izraelski vojaški napadi tako oslabili vladavino šiitske visoke duhovščine na čelu z ajatolom Alijem Hamenejem, da jo bo ljudstvo z lahkoto vrglo z oblasti. Prepričani so namreč, da velika večina iranskega prebivalstva nasprotuje teokratski oblasti, ki Iranu s trdo roko vlada od islamske revolucije leta 1979.
Toda ameriško-iranski politični analitik Sohrab Ahmari v britanskem mediju Unherd svari pred trditvami neomajnih zagovornikov teze o velikem nasprotovanju vladavini duhovnikov med iranskim prebivalstvom.
Kolikšno podporo ima teokratska oblast med Iranci?
"Jastrebi vztrajajo, da le majhna manjšina Irancev podpira režim. Vsi preostali so po njihovem mnenju duhovni prebivalci Los Angelesa ali Miamija v minikrilih, ki obiskujejo rejve in le po naključju živijo v islamskem Iranu. Kakšna neumnost. Ni načina, da bi natančno anketirali iransko družbo. Vemo pa, da Islamska republika uživa jedro podpore v nezanemarljivem deležu prebivalstva, bodisi zaradi ideološke predanosti bodisi zaradi gmotnih koristi, ki so jih oni in njihovi družinski člani pridobili s članstvom v islamski revolucionarni gardi ali paramilici Basidž. Drugače nobena represija ne bi ohranila režima na oblasti skoraj pol stoletja."
Z islamsko revolucijo leta 1979, ki je strmoglavila šaha Mohameda Rezo Pahlavija, so oblast v državi prevzeli šiitski duhovniki, t. i. mule. Prvi iranski vrhovni voditelj je bil ajatola Homeini, zdaj pa Iranu vlada ajatola Ali Hamenej, ki pripada azerski oziroma azerbajdžanski manjšini.
Ahmari opozarja, da se celo sekularno misleči nasprotniki režima po večini poročil trenutno zbirajo pod zastavo, torej kljub političnim razlikam zaradi domoljubja podpirajo odpor Irana proti Izraelu.
Izrael lahko z napadi iz zraka zlomi Iran, a ne more kopensko posredovati
"Vtis, ki sem ga dobil med številnimi telefonskimi klici med koncem tedna (mišljen je pretekli konec tedna, op. p.), je bil, da se nezam (sistem) in prebivalstvo zaradi izraelskih dejanj zbližujeta. /…/ Morda ta učinek ne bo trajal, saj se napadi stopnjujejo. Kljub temu se moramo vprašati: kako verjetno je, da se bo ta novi, poislamski republikanski režim moral spoprijeti z močnim reakcionarnim ostankom prejšnje oblasti? Odgovor: zelo verjetno. Kar je še en razlog, zakaj je neumno verjeti, da se lahko zdajšnji režim zruši, ne da bi morale ameriške sile priti v državo in podpreti novo oblast."
Ahmari trdi, da bo, če bo Izrael nadaljeval svojo trenutno pot, vključno s ciljanjem civilne in energetske infrastrukture Islamske republike, to zlomilo iransko državo. Toda Izraelci niso niti sposobni niti nagnjeni k temu, da bi pobrali koščke po tem zlomu. Namesto tega bodo problem "internacionalizirali", kar pomeni, da se bodo morale vmešati ZDA.
Svarila pred državljansko vojno in destabilizacijo Bližnjega vzhoda
Iransko-ameriški analitik je tudi prepričan, da bo propad režima brez ameriške vojaške prisotnosti na terenu povzročil ogromno krizo, ki bo destabilizirala Bližnji vzhod in regije daleč onkraj njega. Kriza bo imela razsežnosti, ki bodo divje prepletene na načine, ki jih lahko trenutno le megleno razberemo.
Zemljevid iranskih verskih in etničnih skupin. Najštevilnejša etnična skupina so šiitski Perzijci, ki govorijo jezik farsi. Ta je tudi glavni jezik v državi. Pripadniki manjšinskih narodov so večinoma dvojezični, poleg svojega jezika govorijo tudi farsi, ki vse bolj izpodriva druge jezike.
Največjo nevarnost vidi v državljanski vojni, ki bi jo sprožale etnične, verske in ideološke razlike. Ne pozabimo, da je Iran večetnična država. Poleg večinskega, perzijskega prebivalstva (61 odstotkov prebivalstva) obstaja na severozahodu strnjeno naseljena večmilijonska azerbajdžanska manjšina (njen pripadnik je tudi ajatola Ali Hamenej). Na zahodu živijo Kurdi, ob meji s Pakistanom so večinoma sunitski Baluči.
Nevarnost razkosanja Irana
"Različni zunanji akterji, kot so bakujski režim v Azerbajdžanu in kurdska militantna gibanja, so odločeni, da si iz iranskega ozemlja izoblikujejo etnične fevde: dejansko balkanizirajo državo. Te skupine bodo izkoristile nestabilnost po propadu režima. Morda ste v skušnjavi, da bi rekli: 'Koga to briga?! Naj se Iran razkosa.'"
A to je za Ahmarija recept za državljansko vojno, ki bi nestabilnost iz Irana razširila v Irak, Turčijo, Azerbajdžan, Pakistan in drugam. Torej v vse države, kjer imajo ZDA resne interese ter vojake ali osebje oziroma oboje.
Migrantski val proti Evropi?
"Izbruh etnično-sektaškega konflikta bi torej pritiskal na Washington, da posreduje. Za Evropo bi scenarij državljanske vojne skoraj zagotovo pomenil ogromen migrantski val, ki bi lahko zasenčil eksodus iz Sirije v letih 2015–2016," še svari Ahmari.
