Sreda, 23. 10. 2019, 9.29
4 leta, 5 mesecev
Hrvati prepričani: Slovenija bo edina država, ki nas bo spet blokirala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,79
60
V Zagrebu so prepričani, da bo Slovenija blokirala vstop Hrvaške v schengen. Na fotografiji hrvaški premier Andrej Plenković in odhajajoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Medtem ko je slovenska vlada razočarana, da je Evropska komisija pod vodstvom odhajajočega predsednika Jeana-Clauda Junckerja prižgala zeleno luč Hrvaški za vstop v schengen, v Zagrebu poudarjajo, da bo Slovenija zaradi spora glede implementacije arbitražne odločbe na koncu edina država članica EU, ki bo blokirala vstop Hrvaške v schengensko območje.
Po poročanju Večernjega lista Slovenija omenjeno odločitev Evropske komisije presoja v povezavi z nerešenimi vprašanji med državama in dejstvom, da odhajajoči predsednik komisije Jean-Claude Juncker in hrvaški premier Andrej Plenković na evropski ravni pripadata isti politični skupini, tj. Evropski ljudski stranki (EPP).
Na Hrvaškem prepričani, da prihaja slovenska blokada
Na Hrvaškem poudarjajo, da je bila Slovenija do hrvaškega vstopa v schengen v preteklih mesecih relativno zadržana. Ljubljana je v zvezi s tem več mesecev oklevala, v Bruselj poslala nekaj resnih, a hkrati nejasnih opozoril. Zdaj se bo to spremenilo, Slovenija bo morala razkriti svoje karte, pravijo v Zagrebu. Kot poroča Večernji list, je samo vprašanje časa, kdaj bo Ljubljana posegla po blokadi, pa čeprav slovenski premier Marjan Šarec skrbno pazi, da besede blokada nikoli javno ne izreče.
Na Hrvaškem so prepričani, da je samo vprašanje časa, kdaj bo Ljubljana posegla po blokadi, pa čeprav slovenski premier Marjan Šarec skrbno pazi, da besede blokada nikoli javno ne izreče.
O možnosti blokade tako najbolj eksplicitno govori zgolj nedavna Šarčeva izjava, da bo Slovenija na politične odločitve Evropske komisije odgovorila politično. Naši južni sosedje so medtem prepričani, da je čimprejšnji premik schengenske meje s slovensko-hrvaške meje v interesu obeh držav, tudi Slovenije, sploh pa obmejnega lokalnega prebivalstva. Vstop Hrvaške v schengen bi, tako Večernji list, rešil tudi vprašanje neznosne gneče na meji na vrhuncu poletne turistične sezone.
Hrvaška ne sme doživeti usode Romunije in Bolgarije
Če se bo Ljubljana na koncu odločila za blokado Hrvaške, v Zagrebu napovedujejo dva možna scenarija. Če bo Slovenija pri blokadi ostala sama, se bo znašla pod hudim pritiskom, da čim prej umakne svojo blokado. Če pa bi Sloveniji zaradi očitkov o hrvaškem kršenju vladavine prava zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe na svojo stran uspelo pridobiti še katero od drugih držav članic EU, na primer katero od držav Beneluksa, kjer so tako kot v Ljubljani na oblasti liberalne stranke, potem bi se situacija spremenila.
Med državami, ki naj bi nasprotovale hrvaškemu vstopu v schengen, so sicer trenutno tudi Nemčija, Francija in Nizozemska. V tem primeru, tako Večernji list, bi se hrvaški vstop v schengen lahko odmaknil daleč v prihodnost. Hrvaškega premierja Plenkovića v zvezi s tem vsekakor čaka težka naloga, če Hrvaška ne želi doživeti iste usode kot Romunija in Bolgarija, ki kljub izpolnjevanju vseh pogojev na vstop v schengen čakata že vrsto let.
Avramopulos: Hrvaška bo prispevala h krepitvi schengenskega območja
Evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos je med današnjim obiskom v Zagrebu povedal, da se bo Hrvaška s članstvom v schengnu lahko še bolje soočala z varnostnimi izzivi ter prispevala h krepitvi schengenskega območja. Ponovil je torkovo oceno Evropske komisije, da Hrvaška izpolnjuje vse tehnične pogoje, ki so relevantni za polnopravno članstvo v schengnu. Ob tem je izpostavil, da mora Zagreb nadaljevati prizadevanja za čim učinkovitejše upravljanje zunanje meje EU, posebej z BiH. (STA)
Zagreb še vedno zavrača arbitražno razsodbo
Spomnimo, da je Slovenija pred desetimi leti zaradi nerešenega mejnega vprašanja več mesecev blokirala hrvaška pristopna pogajanja z EU. Državi sta novembra 2009 ob pomoči Evropske komisije podpisali arbitražni sporazum in se zavezali, da bosta mejni spor rešili s pomočjo arbitraže.
29. junija 2017 je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško ter s tem določilo morsko in kopensko mejo med državama. Medtem ko Slovenija omenjeno sodbo priznava, jo Hrvaška zavrača. Zaradi kršenja evropskega prava kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe Slovenija toži Hrvaško pred Sodiščem EU.
60