Hrvaška je lani izgubila za več kot Škofjo Loko prebivalcev

Obstoj trenutnega pokojninskega sistema je zelo vprašljiv, opozarjajo na Hrvaškem, kjer se med drugim še vedno borijo z 20-odstotno brezposelnostjo. Prebivalstvo se stara, s povprečno starostjo okrog 42 let se najnovejša članica Evropske unije prebija med evropske države z najstarejšim prebivalstvom.

Ob tem, da je Hrvaška ena od zadnjih evropskih držav, ki zapušča rdeče številke bruto družbenega proizvoda, v tem četrtletju ji vendarle napovedujejo skromno rast dveh desetink odstotka, postaja očiten padec števila prebivalcev velika gospodarska in politična težava. Manjšanje prebivalstva sicer zaznavajo že več let, a podatki hrvaškega državnega statističnega urada za lani razkrivajo, da se ta trend vedno bolj krepi in da je lani dosegel najvišje vrednosti, od kar ga spremljajo. Najbolj demografsko ogrožen Sisak z okolico Na Hrvaškem je lani umrlo 52.427 oseb, v istem času pa so prešteli samo 39.596 novorojencev. To pomeni, da so na Hrvaškem samo lani na račun negativnega demografskega gibanja izgubili več prebivalcev kot jih šteje Škofja Loka. Ne pomagajo niti spodbude, ki jih glede na svoje zmožnosti ob rojstvu otroka ponujajo nekatera demografsko najbolj ogrožene županije in mesta.

Najbolj drastičen padec zaznavajo v Sisku z okolico, kjer so se možnosti za zaposlovanje v zadnjih letih močno skrčile predvsem zaradi zaprtja tamkajšnje železarne, zdaj pa jim grozi zaprtje še zadnjega večjega delodajalca na tem območju – naftne rafinerije. Leta 2014 se je v porodnišnici bolnišnice v Sisku rodilo 861 otrok, kar je trikrat manj kot ob koncu osemdesetih let in skoraj za šestino manj kot zgolj eno leto prej.

Če se bo tak trend nadaljeval, bo mesto Sisak, kjer danes živi 42 tisoč prebivalcev, čez 15 let imel samo še 25 tisoč prebivalcev, na območju celotne županije, katere je Sisak glavno mesto, pa bi se prebivalstvo lahko celo prepolovilo. Pokojnine (niti pri nas) ne bodo jamčile dostojnega življenja Trend krčenja prebivalstva zelo skrbi tudi skrbnike hrvaške pokojninske blagajne, saj je upokojencev vedno več, število zaposlenih, ki prispevajo v pokojninsko blagajno, pa temu ne sledi. Na Hrvaškem je tako samo še 1,14 zaposlenega na enega upokojenca, kar je ob pričujočih trendih slaba novica tudi za vse zdaj še dejavne zaposlene, ki še vedno gojijo upanje, da si bodo s prejemki iz obveznega pokojninskega sistema lahko zagotovili dostojno tretje življenjsko obdobje.

V Sloveniji to razmerje sicer še ni tako zelo alarmantno, trend pa vzbuja zaskrbljenost. Po zadnjih podatkih je pri nas to razmerje 1,36, zgolj leto prej pa je bilo 1,38, pred desetimi pa 1,68. Dovolj očitno, da tudi pri nas ni smotrno imeti prevelikih pričakovanj od prvega – obveznega – pokojninskega stebra. Razmišljajo o priseljevanju, a obenem je izseljevanja vedno več Med možnimi rešitvami, ki jih hrvaška politika omenja za omilitev demografske krize, je tudi možnost povečanega priseljevanja – a kaj več kot na videz prijazne besede to ne more biti, saj je na Hrvaškem, zlasti med mladimi in tudi izobraženimi, najti stalno redno službo zadetek, primerljiv glavnemu loterijskemu zadetku.

Kako mislijo iz tujine privabiti mlade in izobražene ljudi ter visokokvalificirani kader, ki bi lahko bili nosilec gospodarskega razvoja, če še svojih državljanov, ki so se šolali na račun hrvaških davkoplačevalcev, ne zmorejo obdržati v domovini – na to vprašanje nimajo odgovora.