Grška romanca z levičarji

Maoisti, trockisti, protikapitalistični aktivisti in nekdanji sindikalisti – vsi so člani grške stranke Siriza, koalicije radikalne levice, ki obljublja, da bo v Grčijo prinesla nov veter. Koalicijo sestavlja trinajst različnih skupin.

"V nasprotju z levico drugod po svetu smo se nehali prepirati o Trockem in Stalinu, zakopali smo razlike med sabo in to je vsa skrivnost našega uspeha," je za Guardian dejal Christoforos Papadopoulous, član odbora stranke: "In verjemite, ko bomo na oblasti, ne bomo izdali svojih prepričanj."

Siriza je nastala leta 2004 kot koalicija in se leta 2012 spremenila v stranko. Na krilih krize je poletela v sam vrh grške politične oblasti.

Komunistična stranka od leta 1918 Grčija ima dolgoletno zgodovine spogledovanja z levičarji. Konec koncev je bila grška komunistična stranka ustanovljena že leta 1918. Ob začetku druge svetovne vojne je imela 15 tisoč članov, dve leti pozneje pa že skoraj pol milijona.

Po drugi svetovni vojni so komunisti bojkotirali volitve, kar je bil eden od razlogov za državljansko vojno. Nato je na volitvah leta 1965 zmagala zmerna levica in premier je postal Georgios Papandreou . Ko je odstavil grškega kralja, je vojska leta 1967 izvedla državni udar in čistko med levičarskimi politiki, naslednja leta pa je vladala vojaška hunta.

A to ni pomenilo konca grške levice. Grški komunisti so sicer razpadli na dve stranki, na prosovjetsko komunistično partijo in na stranko grške levice, toda demokratsko-socialistična PASOK, stranka, ki jo je leta 1974 ustanovil sin odstavljenega Georgiosa Papandreouja, je slavila na volitvah leta 1981 in Andreas Papandreou je postal premier. Prvič. V drugem mandatu je bil premier med letoma 1993 do 1996.

Koalicija od poznih osemdesetih A to so bili zmerni levičarji. Za skrajno levico je, čeprav je komunistična stranka vedno dosegala spodobne volilne rezultate, veljalo, da so huligani in teroristi.

Konec koncev je bila v Grčiji zelo aktivna Revolucionarna organizacija 17. september, ki je delovala od leta 1973. Do leta 2001 so ubili 23 ljudi, med njimi politike, poslovneže in uradnike Nata. Skupino so razbili šele leta 2002. Zanimivo je, da je bila ena od zahtev te skrajne levičarske organizacije tudi grški izstop iz Nata in Evropske skupnosti.

V poznih osemdesetih pa je nastala tudi stranka Sinaspismos, ki je danes trdo jedro Sirize. Nastala je kot koalicija levih strank s komunisti na čelu, a tudi z levosredinskimi strankami. Leta 1991 se je koalicija spremenila v stranko, ki je leta 1994 dobila evropskega poslanca, dve leti pozneje pa prišla v grški parlament. Leta 2004 so z drugimi manjšimi skrajno levimi strankami osnovali koalicijo Siriza, a ta na volitvah ni bila uspešna. Ko pa je leta 2008 predsednik koalicije postal vodja stranke Sinaspismos, karizmatični Aleksis Cipras, je Siriza vzcvetela.

Cipras, komunistični Harry Potter Prav Cipras velja – poleg krize seveda – za glavnega protagonista tokratnega uspeha grških levičarjev. 40-letni politik je bil pred tem član komunistične mladine, tako kot njegova partnerica Peristera Batziaka. Skupaj sta sodelovala v študentskih demonstracijah leta 1987. Paristera – ime pomeni golobica – je v javnosti sramežljiva. Čeprav sta s Ciprasom par že dvajset let, se ne kaže rada ob boku svojega moža. Velja pa za odločno in močno žensko. Tako je brez oklevanja tožila svojega profesorja na fakulteti, ker je skušal omajati njeno raziskovanje.

Par ni poročen, in če bo Cipras grški premier, bo to prvi neporočen grški prvi par v zgodovini.

Ena izmed kart, na katero igra Siriza, je tudi, da še nikoli ni bila na oblasti, zato njeni člani niso skorumpirani in odgovorni za krizo. Morebiti Cipras res nikoli ni bil na visokem političnem položaju, a njegove retorične sposobnosti so na zavidljivi ravni, prav tako šarm. Kot je zapisal Spiegel, "na oder pride kot Elvis".

Nekdanji namestnik premierja Evangelos Venizelos ga je opisal kot Harryja Potterja: "Cipras promovira nebesa na zemlji in vrnitev blaginje na tako čaroben način, kot da bi bil Harry Potter."

Dali bi revnim, vzeli bogatim Obljube Sirize se res zdijo magične. Obljubljajo na primer, da bodo Grkom, ki so jim zaradi revščine odklopili elektriko, to zdaj priskrbeli brezplačno. Da bodo otroci dobili bone za hrano. Da bodo vsi, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja, to dobili brezplačno. Da bodo vsi brezdomci dobili streho nad glavo. Da bo v Grčiji od zdaj minimalna plača 750 evrov. Da bodo uvedli moratorij za plačevanje zasebnih posojil, katerih obrok je višji kot 30 odstotkov razpoložljivih sredstev posameznika.

Če bi dajali revnim, bi bogatim seveda vzeli. Ukinili bi gospodarske in davčne olajšave Grške pravoslavne cerkve, davčne olajšave grških ladjarjev, omejili porabo vojske, dvignili obdavčitev za velika podjetja in s 75-odstotno davčno stopnjo obdavčili zaslužke nad pol milijona evrov letno.

Stranka, ki izziva sistem In za nameček obljubljajo to, kar Evropsko unijo dela zelo nesrečno: reprogramiranje 320 milijard evrov evropskega posojila Grčiji. Na to temo bi sklicali mednarodno konferenco, kjer bi se dogovorili o grškem dolgu.

"Vse to se zdaj sliši radikalno, a to je že bilo del kapitalističnega sistema v 50. in 60. letih," je za Guardian zatrdil profesor ekonomije na Oxfordu Euclid Tsakalotos, že dve leti minister za finance Sirizine vlade v senci. "Bolj radikalni smo le v smislu, da je na nas vplivalo protiglobalistično gibanje in da verjamemo v participativno demokracijo."

"Siriza povzroča nelagodje le zato, ker izziva sistem, ki ne zastopa interesa navadnih ljudi," je še dodal.

Bodo na oblasti držali obljube? Vprašanje je, kako zvesta bi Siriza na oblasti ostala svojim skrajno levičarskim usmeritvam.

"Siriza se je po volitvah leta 2012 vse bolj pomikala proti sredini, kar je razumljivo, če želijo doseči dogovor s trojko in Evropsko unijo. Ne glede na to, da se vodstvo Sirize pomika proti sredini, ko skuša doseči kompromis z mednarodnimi trgi, je mogoče, da bodo volivci in množično gibanje zahtevali, da ostanejo na levici," je v intervjuju za glasilo britanske socialistične stranke dejal Andros Paiacos, vodja stranke Xekinima, ene izmed številnih grških skrajno levih strank.

"Cipras se bo znašel pred veliko dilemo," je za Guardian razmišljal Spiros Likoudis, ki je bil 20 let član Sinaspismosa, nato pa izstopil zaradi nesoglasja o reformah stranke: "Če bo želel zadovoljiti tuje upnike, se lahko zgodi, da bo izgubil podporo svoje volilne baze. Če tega ne stori, pa tvega bankrot države."