Frankfurtski knjižni sejem: globalna tržnica literature

Frankfurtski knjižni sejem letos 66. vabi obiskovalce na največji tovrstni dogodek na svetu. Medtem ko za mnoge to morda pomeni obisk največje knjižnice ali knjigarne, gre v resnici za globalno tržnico literature. Na tem sejmu se ne bere, temveč pogaja.

Raznolikosti literarne ponudbe ne gre oporekati, saj se na razstavnih prostorih znajde vse, od obdelave ženskih pravic in enakosti v Indiji do priročnikov za skrb pacientov s kožnimi obolenji. In vse vmes. Letošnji salon sicer jasno kaže na popoln razmah digitalizacije na knjižnem področju.

Ne le v smislu vsebin, temveč tudi na področju storitev in tehnologij, ki slehernika pretvorijo v založnika. To ponuja sicer tudi največji spletni knjigarnar Amazon, ki pa ga za razliko od Googla ni bilo opaziti. Prisoten je bil tudi Samsung, ki je izkoristil vse mogoče načine za predstavitev svojih novih izdelkov.

Romantike v Frankfurtu ni. Knjižni sejem je namreč bazar za trgovanje s pravicami in deloma marketinško orodje za medijsko izpostavljenost avtorjev, predvsem pa založb, ki te zastopajo.

Čeprav je sejem globalen, dominirajo veliki ameriški založniki – HarperColins, McGrawHill, Penguin in RandomHouse. Večina stojnic je delovala precej prazno, a hala z omenjenimi velikani je brstela od naglice in gneče. Apatija je povezana tudi z dejstvom, da gre v osnovi za sejem, kamor ima splošna javnost (torej bralci, ne ljudje, ki delajo s knjigami) vstop šele ob koncu tedna.

Narava tržnice je še bolj očitna zaradi vidnih povezav z drugimi medijskimi vsebinami, predvsem s televizijo.

Posebej na otroškem in mladostniškem segmentu je bil tokratni sejem bolj sejem igrač in drugih artiklov, ki širijo in krepijo blagovne znamke. Tisk je zgolj en medijski kanal in ta – vsaj po ustvarjenem zaslužku – ostaja podrejen drugim medijem. Prvi plakat, na katerega sem naletel, je bil namenjen novi sagi Georgea R. R. Martina. Knjiga služi zaradi videa, ne obratno.

Letošnja država gostja na sejmu je Finska, kar pomeni, da je pisana beseda iz te skandinavske države bolj izpostavljena kot sicer. Kandidaturo je vložila tudi Slovenija. Če bo šlo vse po načrtih in bo na voljo dovolj sredstev, bo našo deželo omenjena čast doletela leta 2022.