Petek, 21. 6. 2013, 22.09
6 let
Francozinje v krizi rojevajo več otrok
Večina francoskih otrok zaposlenih mater je v varstvu od zgodnjega jutra do poznega popoldneva. V varstvo jih prvič peljejo, ko so stari le nekaj mesecev. To je v primerjavi z drugimi evropskimi državami izjemno zgodaj. Celo v Skandinaviji, kjer je zelo dobro razvito varstvo otrok, malčki z materami ostanejo dlje kot v Franciji. V Franciji ni nenavadno, da so tudi trimesečni dojenčki že v varstvu, medtem ko gredo matere na delo. Večina francoskih zaposlenih mater ne opusti službe in ne gre na materinski dopust, ker se jim zdi delo pomemben del njihove identitete.
Francija ima dobro organizirano socialno politiko pomoči mladim družinam. Od davčnih olajšav za otroke do otroških dodatkov. Toda tudi v Franciji bo varčevanje udarilo po socialnih transferjih za otroke. Predvideni varčevalni ukrepi bodo znižali otroške dohodninske olajšave in otroške dodatke. S tem naj bi država pridobila milijardo evrov letno. Vlada pa ne bo posegla v finančne prihodke družin, ki imajo dva ali več otrok. Prav tako načrtujejo, da bodo financirali varstvo dodatnim 275.000 otrokom.
Toda kljub tem ukrepom je zanimivo, da je Francija edina država v Evropi, kjer je v času krize rodnost narasla. Francoski statistični zavod je ta trend opazil že lani. Povprečno je imela Francozinja v letu 2012 2.01 otroka, leta 2007 pa le 1,96 otroka. V Nemčiji je denimo Nemka leta 2007 imela 1,37 otroka, lani pa 1,36. Rodnost je v času krize padla po vsej Evropi in tudi v Severni Ameriki. Sicer v Franciji rodnost narašča že od leta 2000.
Prav zato so raziskovalci mnenja, da se več družin odloča za drugega ali tretjega otroka. Socialna pomoč za otroke pa ženskam tudi omogoča, da kljub materinstvu obdržijo svojo zaposlitev. Tako jim ni potrebno izbirati med materinstvo in kariero: lahko imajo oboje.
Tudi v času krize ženske niso pod pritiskom, da bi zaradi materinstva izgubile delo. Zato se zdi, da bo francoski model spodbujevanja rodnosti deloval tudi po napovedanih varčevalnih ukrepih.