Francija bo v obrambi ukinila 24 tisoč delovnih mest

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v času svojega mandata načrtoval zmanjšanje zaposlenih za 54 tisoč med letoma 2008 in 2015, novi dokument, v katerem so začrtane strategije do leta 2019, pa predvideva ukinitev še dodatnih 24 tisoč delovnih mest.

Rezi v obrambi so posledica varčevanja, saj želi francoska vlada v okviru petletnega načrta predsednika Francoisa Hollanda javno porabo zmanjšati za 60 milijard evrov, ministrstva pa bodo morala leta 2014 prihraniti še dodatnih pet milijard evrov.

Letni proračun ministrstva za obrambo je leta 2012 znašal okoli 31 milijard evrov, kar je znašalo 1,56 odstotka BDP-ja. Francoska obramba trenutno zaposluje 280 tisoč ljudi, tako vojakov kot civilistov, med njimi je 130 tisoč vojakov, 40 tisoč marincev in 55 tisoč članov zračnih enot.

V okviru dolgoročnega strateškega načrta bodo število vojakov na misijah zmanjšali s 30 tisoč na 15 tisoč ljudi, kar bo po besedah enega od zaposlenih na obrambnem ministrstvu še vedno dovolj za podobne operacije, kot so bile tiste ne Maliju, v Libiji in Perzijskem zalivu.

Francosko-britanski projekti v okviru varčevanja niso ogroženi, med njimi sta tudi skupni protiraketni ščit in obnova sistema za izstrelitev raket, se bo pa Francija bolj osredotočila na "spletne vojne" in povečala vlaganje v brezpilotna letala, ki jih je imela premalo med posredovanjem v Maliju. Hollande sicer zagotavlja, da bo za vojsko leta 2014 namenil natanko toliko kot leta 2013 in da bodo sredstva za obrambo zagotavljala najboljše urjenje, opremo in informacije za francosko vojsko.

Vendar pa nekdanji ravnatelj francoske vojaške šole opozarja, da dodatno vlaganje v jedrski program na račun konvencionalnih vojaških sil pomeni, da bo Francija na koncu država, katere obrambni sistem bo štel jedrsko bombo in nekaj žandarjev.