Evru še niso šteti dnevi

V zadnjem času smo veliko slišali o grških finančnih težavah in o tem, da bo morda morala izstopiti iz evroobmočja. Tudi poročila iz Španije niso nič kaj preveč spodbudna, saj je zahtevana donosnost državnih obveznic dosegla rekordno vrednost, k čemur je pripomoglo pomanjkanje zaupanja investitorjev. Medtem pa sta donosnost nemških obveznic z zapadlostjo v roku dveh let in donosnost nizozemskih enoletnih obveznic negativni. Poznavalci so ob tem prepričani, da bo do morebitne ukinitve evra prišlo le zaradi pomanjkanja politične volje in ne zaradi pomanjkanja konstruktivnih rešitev. "Situacija, v kateri so se znašli kapitalski trgi, bi bila lahko brez večjega truda spremenjena. Ukinitev monetarne unije ne morejo povzročiti finančni trgi," je prepričan David Mackie, ekonomist finančnega podjetja J. P. Morgan.

Evropska centralna banka (ECB) bi namreč lahko, če bi bilo to treba, razširila plačilno bilanco ali pa natisnila denar, in vse to brez bega kapitala in brez odpisovanja dolgov državam članicam. Če bi ECB ohranjala fiksni tečaj z omejeno zalogo mednarodnih deviznih rezerv, bi bilo marsikaj drugače.

Pred 19 leti sta se s podobnimi težavami spopadali Španija in Francija

V podobnem položaju sta se namreč pred 19 leti znašli tudi španska in francoska centralna banka, krizo pa so rešili finančni ministri s tem, ko so dovolili, da tečaj valut variira okrog tečajnega razmerja največ do ± 15 odstotkov in ne samo do ± 2,25 odstotka, kot je bilo v veljavi do takrat. Iz te krize pa se je Evropa naučila marsikaj. Kot prvo, finančni trgi podcenjujejo sposobnosti evropske elite, ko skupaj staknejo glave, in kot drugo, ko posreduje centralna banka, uporabi vse svoje razpoložljive vire.

Bo ECB rešila krizo?

Trenutno v Bruslju poteka vroča razprava o tem, ali spodbuditi kolesja za rešitev Evropske unije iz vse bolj obsežne finančne krize. Rešitve vključujejo ECB, ki bi lahko odplačala dolg Ustanove evropske finančne stabilnosti (ang. European Financial Stability Facility) ali Evropskemu mehanizmu za stabilnost (ang. European Stability Mechanism) izdala licenco za bančno poslovanje, je predlagal Ewald Nowotny, sicer član Sveta ECB. Njegova predloga pa sta naletela na gluha ušesa, saj naj bi bil prvi predlog kontroverzen, drugi pa celo nelegalen. Profesor ekonomije na londonski šoli za ekonomijo Paul de Grauwe je prepričan, da bi bilo treba izbrati tisto rešitev, ki vključuje ECB. Centralna banka kot institucija, ki izdaja denar, ima namreč možnost odkupa državnih obveznic, kar se drugače imenuje strategija kvantitativnega popuščanja.

Za zdaj pa ECB ni pripravljena uporabiti vseh sredstev, da bi rešila dolžniško krizo. Nekateri poznavalci so prepričani, da se bo moral Svet ECB kmalu odločiti, ali bo žrtvoval evro ali svoj ponos. Čas, ko bodo morali politiki rešiti krizo ali pa tvegati finančni zlom, bo lahko napočil že jeseni. Do takrat bo morda morala Grčija izstopiti iz evroobmočja, Španija pa bo, čeprav je dokapitalizirala svoje banke, nezmožna prodati svoje dolgove in bila prisiljena sprejeti finančno pomoč iz Bruslja in Mednarodnega monetarnega sklada.

Španija bo s prošnjo za pomoč odlašala

"Prepričani smo, da bo ECB le začasna rešitev, potem ko bodo politiki iskali drugačno rešitev. Ta pa morda ne bo tako hitra, da bi lahko zajezila posledice morebitnega izhoda Grčije iz evroobmočja in finančne pomoči Španije," je svoje mnenje podal Tim Legierce, ekonomist nizozemske Rabobank. Ob tem pa je David Mackie še prepričan, da bo Španija s prošnjo za finančno pomoč odlašala, kolikor se bo dalo, najverjetneje pa bo za pomoč zaprosila do konca leta. Za Grčijo pa pravi, da si bodo kreditorji prizadevali obdržati državo v evroobmočju vsaj za eno leto, predvsem zaradi tega, da bi pred podobnimi težavami obvarovali Italijo.