Evroskupina v barvah izida volitev v Italiji

Pestra bo tudi razprava o odpravljanju presežnih primanjkljajev - perečem vprašanju za Slovenijo, ki tega cilja verjetno ne bo dosegla. "Prepričan sem, da bodo razmere v Italiji obarvale razpravo," so napovedali viri pri EU v pričakovanju ponedeljkove evroskupine. A dejstvo je, da prav veliko ministri ne morejo storiti ali reči, so dodali. Dijsselbloem: Nujna je stabilna politika - tudi v Italiji Novi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je konec tedna ocenil, da izid volitev v Italiji pač "ne radosti". "Stabilna vlada je pomembna za območje evra. Za to, da izvlečemo Evropo iz gospodarskega močvirja, je nujna stabilna politika - tudi v Italiji," je poudaril. Ob tem je Nizozemec izrazil pričakovanje, da bo nova vlada spoštovala sprejete zaveze za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja in ogromnega javnega dolga ter izvedbo strukturnih reform, potrebnih za zagon rasti in zaposlovanja ter izboljšanje konkurenčnosti. Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra, vznemirja finančne trge in partnerje, ker nedavne volitve niso prinesle izrazitega zmagovalca. To namreč otežuje sestavo nove vlade in krepi njeno politično nestabilnost, s tem pa tudi nestabilnost celotnega območja evra. Steinbrück Berlusconija in Grilla poimenoval kar "dva klovna" Problematično pa ni le to, da volitve niso prinesle izrazitega zmagovalca, temveč predvsem to, da sta več kot polovico glasov pobrala evroskeptični komik Beppe Grillo in vsesplošno sporni Silvio Berlusconi, ki ju je vodja nemške socialdemokratske opozicije Peer Steinbrück, tekmec Angele Merkel za kanclerski stolček, poimenoval kar "dva klovna".

Bivši evropski komisar, ljubljenec Bruslja in krojač reform v Italiji, vodja tehnične vlade Mario Monti pa je veliki poraženec volitev, kar med drugim sproža niz vprašanj o ustreznosti evropske politike ihtavega zategovanja pasu.

Vprašanja sproža tudi nedavna zimska gospodarska napoved Evropske komisije, ki slika bolj sivo nebo nad Evropo, kot je kazala prejšnja, novembrska vremenska napoved. Okrevanje bo počasnejše, več držav ne bo izpolnilo ciljev za zmanjšanje presežnega primanjkljaja.

Francija si želi podaljšanje roka za odpravo presežnega primakljaja V ospredju pozornosti je Francija, ki si prizadeva dobiti bruseljski odpustek - podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja, kar so si sicer pred njo že izborile Grčija, Španija in Portugalska. Francija je velika, zato so medijski žarometi usmerjeni vanjo, ni pa edina.

Tudi Slovenija cilja za odpravo presežnega primanjkljaja letos zelo verjetno ne bo uresničila, je ob predstavitvi napovedi dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn ter slovenske oblasti pozval k nadaljnjim reformam.

Slovenija občutno slabše od povprečja v območju evra Sloveniji je komisija za letos napovedala primanjkljaj v višini 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), čeprav bi ga morala spraviti pod tri odstotke BDP. Poleg tega ji je napovedala dveodstotni padec BDP. Obe številki sta občutno slabši od povprečja v območju evra.

Države, ki ne izpolnjujejo svojih ciljev, bodo morale po navedbah virov pri EU v ponedeljek pojasniti svoj položaj in načrte, tako se obeta "precej živahna razprava o zimski gospodarski napovedi". A konkretnih odločitev o podaljševanju rokov oziroma uvajanju sankcij še ne bo, saj je Rehn jasno povedal, da bomo "glasbi sankcij" prisluhnili šele maja, ob objavi spomladanske napovedi.

Še ene volitve bodo sicer odmevale v ponedeljek na zasedanju evroskupine - ciprske, na katerih je zmagal vodja desne stranke Disy Nikos Anastasiades, ki je obljubil, da bo poskušal s trojko mednarodnih posojilodajalcev čim prej doseči dogovor o programu okoli 17-milijardne pomoči za svojo majhno otoško državo.

Ciper z dolžino pogajanj o programu pomoči, za katero je zaprosil že pred lanskim poletjem, ruši vse rekorde. Jasno je, da tudi v ponedeljek dogovora še ne bo. V Bruslju so še vedno optimistični, da ga je mogoče doseči v marcu, a novi ciprski finančni minister Michalis Sarris pravi, da tega ne more zagotoviti.

Kako zagotoviti vzdržnost ciprskega javnega dolga? Največji kamen spotike je vprašanje, kako zagotoviti vzdržnost ciprskega javnega dolga. Trojka med drugim predlaga, naj svoj delež prispevajo tudi varčevalci. To je bilo za prejšnjo ciprsko vlado nesprejemljivo, nova pa stopa po že uhojeni poti. "O tem ne bomo niti razpravljali," vztrajajo v Nikoziji.

Na dnevnem redu evroskupine bodo kot vselej tudi vse države, ki prejemajo finančno pomoč: Grčija, Irska, Portugalska in Španija. Kakšnih posebnih odločitev ne bo. Največ pozornosti bo po pričakovanjih namenjene razpravi o mehčanju pogojev za vrnitev posojil, ki sta jih v okviru programa finančne pomoči dobili Irska in Portugalska.

Dublin in Lizbona želita več časa za odplačilo posojil. Poudarjata, da bi jima to olajšalo vrnitev na finančne trge v tem letu, ki je v interesu celotnega območja evra. Prvi odzivi evroskupine v januarski razpravi o tem so bili pozitivni, a v ponedeljek odločitve še ne bo, saj je treba doreči še vrsto podrobnosti.

Prav tako ni pričakovati končne odločitve o še eni točki, ki je v zadnjih mesecih stalnica na dnevnem redu evroskupine - okviru za izvajanje neposredne dokapitalizacije bank iz stalnega reševalnega mehanizma ESM.

Slovenijo bo na zasedanju zastopal državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj.