Torek, 10. 12. 2024, 11.58
1 mesec
EEA: Onesnažen zrak v EU leta 2022 prispeval k 239 tisoč smrtim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
V Sloveniji se je število smrti, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti delcem PM2,5, leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povečalo za 90 na 1.280.
Okoli 239 tisoč smrti v EU leta 2022 je mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti delcem PM2,5, glavnemu onesnaževalu zraka, v najnovejšem poročilu navaja Evropska agencija za okolje (EEA). V Sloveniji je ta številka pri 1.280. Nevarnim ravnem onesnaženosti zraka je izpostavljenih 73 odstotkov evropskih ekosistemov.
Delci PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik in cestišča ter delce prsti. Ker so zelo majhni, iz dihal vstopajo v kri in potujejo v različna tkiva, kjer med drugim povzročajo oksidativni stres in vnetja.
Kot so v EEA zapisali v poročilu, danes objavljenem na njihovih spletnih straneh, izpostavljenost tem delcem v EU ostaja zaskrbljujoča, se pa njene posledice zmanjšujejo. Število smrti, ki jih je mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti tem delcem, se je med letoma 2005 in 2022 zmanjšalo za 45 odstotkov. Cilj do leta 2030 je 55-odstotno zmanjšanje.
V Sloveniji se je število smrti, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti delcem PM2,5, leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povečalo za 90 na 1.280.
Trpijo ljudje in ekosistemi
Zmanjšanje na ravni EU je dobra novica, a ne smemo pozabiti, da so številke še vedno zelo zaskrbljujoče, je v poročilu poudarila izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen. "Onesnaženost zraka ima še druge, širše negativne vplive, zato je še toliko bolj pomembno, da dodatno okrepimo prizadevanja za zmanjšanje onesnaženosti zraka," je dejala.
EEA je ob objavi poročila namreč izpostavila tudi posledice onesnaženosti zraka za stanje ekosistemov. Dušik v zraku, ki se nalaga v ekosistemih, poveča obremenitev s hranili, kar povzroči spremembe v strukturi in delovanju ekosistemov. Med opaznejšimi so spremembe rastlinskih vrst, ki lahko rastejo na določenem območju. 73 odstotkov ekosistemov v EU je bilo leta 2022 izpostavljenih kritičnim tovrstnim obremenitvam.
Objava najnovejšega poročila EEA sovpada z današnjim začetkom veljavnosti novih pravil EU o kakovosti zraka, ki določajo strožje omejitve in ciljne vrednosti za onesnaževala, ki imajo najhujše posledice za življenje ljudi. Med temi so tudi delci PM10, dušikov dioksid (NO2) in žveplov dioksid (SO2). Nova pravila med drugim prinašajo tudi uvedbo dodatnih merilnih mest za spremljanje onesnaženosti zraka v mestih, podatki o tem pa bodo bolj primerljivi na ravni EU.
