Deset regij, ki bi rade ušle iz Rusije

Ruski predsednik Vladimir Putin je s priključitvijo Krima ustavil posovjetsko krčenje Rusije. Ob tem je Zahodu pod nos vrgel dvoličnost, saj je leta 2008 podprl neodvisnost Kosova od Srbije, čemur je Moskva tedaj nasprotovala. Na preizkušnji pa utegne biti tudi Putinova pripravljenost, da prizna pravico do samoodločbe, saj je znotraj Rusije več krajev, regij in avtonomnih republik, ki si želijo neodvisnosti.

Revija Foreign Policy je pripravila seznam desetih regij, ki so najverjetnejše kandidatke za odhod iz Rusije.

Čečenija Kavkaz je sestavljanka kultur, jezikov, religij, zamer in maščevanja – to ni nikjer tako smrtonosno kot med Čečeni in Rusi. Po razpadu Sovjetske zveze je Čečenija razglasila neodvisnost, vendar je Moskva z dvema uničujočima vojnama – prvo v 90. letih prejšnjega stoletja pod Borisom Jelcinom in drugo, veliko bolj uspešno, pod Putinom – republiko obvladala in zadržala znotraj svojih meja.

Kljub proruskemu vodstvu separatizem v Čečeniji raste kot gobe po dežju. Skupina vahabitov v Čečeniji želi z nasiljem ustanoviti kavkaški emirat, ki bi vključeval še druga nemirna področja, kot sta Dagestan in Ingušetija.

Tatarstan Republika Tatarstan v zveznem okrožju Povolžje je bila ustanovljena leta 1920. Glavno mesto Kazan je eno največjih in najuspešnejših v Rusiji, Tatarstan pa zaradi industrije ena gospodarsko najbolj razvitih regij v Rusiji. Tatari so imeli znotraj Sovjetske zveze svojo republiko, v kateri pa so bili namenoma v manjšini. Danes pa predstavljajo več kot polovico okoli 3,7 milijona prebivalcev te islamske republike.

Naraščajoče število muslimanov in Turkov ter vse manjše število Rusov je dalo krila nacionalistom in separatistom, čeprav bi bila odcepitev od Rusije zelo problematična, saj bi bila morebitna nova država povsem obdana z Rusijo.

Idel-Ural Idel-Ural je zgodovinska regija v Vzhodni Evropi na območju današnje Rusije. Termin posebej v tatarski literaturi pogosto označuje šest ruskih republik: poleg Tatarstana še Baškortostan, Čuvašija, Marij El, Mordovija in Udmurtija. Prevladujoči religiji sta islam in pravoslavna veroizpoved. Jeziki šestih republik si večinoma med sabo niso podobni, a skupno jim je to, da – niso Rusi.

Tatarski nacionalisti se pri zavzemanju za samostojno državo sklicujejo na kratkotrajno državo Idel-Ural z glavnim mestom Kazan, ki je med rusko državljansko vojno leta 1917 združila Tatare, Baškire in Čuvaše.

Kalmikija Ta ruska republika na zahodni obali Kaspijskega jezera z okoli 300 tisoč prebivalci, potomci sibirskih plemen, je edina budistična regija v Evropi. Edinstven etnični in verski status Kalmikije znotraj Rusije ter njihova prisilna rusifikacija, kolektivizacija in deportacije (Josif Stalin jih je obtožil sodelovanja z Nemci) so pomagali ohraniti zavedanje o drugačnosti med prebivalci.

Po oktobrski revoluciji leta 1917 so številni prebivalci Kalmikije, ki so se borili proti Rdeči armadi, zbežali. Večina se jih je preselila v Beograd, kjer so leta 1929 zgradili budistični tempelj.

Republiko je med letoma 1993 in 2010 vodil politik in multimilijonar Kirsan Iljumžinov, ki je tudi predsednik Svetovne šahovske federacije (FIDE), znan pa je po svoji izjavi, da se je leta 1997 z neznanim letečim predmetom (NLP) podal na turnejo po galaksiji. Prestolnica Elista je pogosto prizorišče odmevnih šahovskih partij, šah pa je obvezni predmet v osnovni šoli. Bi lahko vse močnejša azijska sila Kalmikijo iztrgala iz rok Moskve, se sprašuje Foreign Policy.

Kaliningrad Severni del nekdanje Vzhodne Prusije je danes dom redkih Nemcev, večina od skoraj pol milijona prebivalcev je Rusov. Pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju, obkrožajo članice Evropske unije, kar med prebivalci Kaliningrada zbuja željo po evropski prihodnosti.

Nekateri svojo prestolnico imenujejo celo s starim nemškim imenom Königsberg, da bi poudarili distanco do Moskve. Baltsko republikansko stranko, ki si je prizadevala za večjo avtonomijo in morebiti celo neodvisnost, je Moskva leta 2003 prepovedala, od tedaj pa se je preoblikovala v javno gibanje.

Republika Karelija Karelija z glavnim mestom Petrozavods meji na finsko ozemlje z enakim imenom in skupno zgodovino. Večji del ruske Karelije, znane tudi kot Vzhodna Karelija, je bil del Finske, preden so jo osvojili Sovjeti med zimsko vojno med letoma 1939 in 1940.

Danes je večina od okoli 650 tisoč prebivalcev Nefincev, vendar pa želijo nekatere finske skupine, kot je ProKarelija, ponovno osvojiti ozemlje, ki ga vidijo kot del Finske. Padec komunizma je omogočil renesanso finske kulture. To v večji meri poganjajo izseljeni Karelijanci, ki bi lahko odigrali ključno vlogo pri pripravi glasovanja o morebitnem rahljanju vezi z Moskvo.

Komi Nomadski Komi predstavljajo komaj četrtino od približno milijona prebivalcev z minerali bogate republike na severozahodu Rusije, vendar pa so tamkajšnji Rusi, večinoma kaznjenci in njihovi potomci, relativno nedavni prišleki.

Če bi se Komi odločili za neodvisno državo, bi zamrznjena tundra (pod katero naj bi bilo za 242 milijard ton premoga, več kot 600 milijonov ton nafte in več kot 140 milijard kubičnih metrov plina) lahko postala Savdska Arabija severa.

Čerkezija Preden je Soči postal ruski, je bil prestolnica Čerkezov, nato pa je med nizom vojn proti ruskemu imperializmu postal pokopališče tistih, ki niso želeli ali pa niso mogli zbežati. Ozemlje Čerkezije je obsegalo južno polovico Krasnodarskega kraja in večino notranjosti zdajšnjega Stavropolskega kraja, zdajšnja Čerkezija pa obsega samo dele Karačaj-Čerkezije, Adigejo in Kabarindo-Balkarijo, ki so del Ruske federacije.

Izgon Čerkezov iz njihove domovine na severozahodu Kavkaza velja za eno največjih tragedij 19. stoletja v muslimanskem svetu. Potomci Čerkezov danes živijo predvsem v Turčiji in na Bližnjem vzhodu. Razvijajoči se nacionalizem med temi milijoni zahteva obnovitev domovine njihovih prednikov.

Kabardino-Balkarija Sovjetska zveza je etnično sorodne Balkare in Kabardince uvrstila v isto republiko skupaj s še drugimi, manj sorodnimi etnijami v severnokavkaških gorah. Stalin je leta 1944 Balkare po krivem obtožil sodelovanja z Nemci in deportiral celotno populacijo. Balkari so se lahko vrnili leta 1957.

Gospodarstvo republike je močno prizadel padec Sovjetske zveze, dodatno sta jo destabilizirali vojna v sosednjih Gruziji in Čečeniji. Večinsko muslimansko prebivalstvo je zaradi nestabilnosti v regiji vse bolj radikalizirano.

Birobidžan Preden so Judi ustanovili Izrael, so imeli za svoj dom sibirski Birobidžan, za katerega so se lahko zahvalili Stalinu. Birobidžan oziroma Judovska avtonomna oblast vzhodno od Mongolije na meji s Kitajsko naj bi postal judovska domovina. Načrt se ni povsem uresničil, a je jidiščina ob ruščini še vedno uradni jezik.

Mesto Birobidžan je bilo ustanovljeno leta 1931, zasnoval pa ga je švicarski arhitekt Hannes Meyer. Danes v mestu živi okoli štiri tisoč Judov, ki predstavljajo nekaj več kot pet odstotkov prebivalstva.