Četrtek, 16. 6. 2016, 11.16
7 let, 2 meseca
Danes (najverjetneje) pada hrvaška vlada
Različni cilji, enak naslednji korak: nezaupnico premierju Tihomirju Oreškoviću bo podprla tako največja vladna stranka HDZ kot tudi največja opozicijska SDP. Kaj lahko sledi?
Poslanci hrvaškega sabora bodo danes odločali o nezaupnici premierju Tihomirju Oreškoviću. Pričakovati je, da bo njegov odhod podprl tako večji del vladajoče koalicije kot tudi opozicije, a zaradi popolnoma drugačnih razlogov.
Hrvaški premier Tihomir Orešković je na začetku saborske razprave zavrnil vse očitke Domoljubne koalicije. Kot glavni razlog za razpravo o odpoklicu je izpostavil njegov poskus zaščite nacionalnih interesov pri reševanju spora med Molom in Ino, kar pa "ni ustrezalo nekaterim posameznikom v vladi".
"Vlada je padla zaradi osebnih interesov posameznikov, kar sem poskusil spremeniti. To je moja edina krivda," je dejal Orešković, ki je tudi spomnil, da je bil zdaj že bivši prvi podpredsednik vlade Karamarko v navzkrižju interesov ravno zaradi svojih osebnih, družinskih in poslovnih odnosov s predstavniki Mola na Hrvaškem. STA
HDZ že ima pripravljenega novega mandatarja
Največja hrvaška vladna stranka HDZ, ki je še pred kratkim pravzaprav imela odločilno besedo pri izbiri Tihomirja Oreškovića, že ima v nizkem štartu novega mandatarja – zdajšnjega finančnega ministra Zdravka Marića, ki, mimogrede, ni član te stranke. HDZ je svoje nezadovoljstvo z Oreškovićem opisal v več formalnih točkah, a med vrsticami se jasno bere, da je stranka HDZ nezadovoljna (tudi zato), ker premier Orešković ne ravna tako, kot bi si oni želeli.
To se je dalo razbrati tudi iz besed zdaj že nekdanjega prvega podpredsednika vlada in še naprej prvega moža stranke HDZ Tomislava Karamarka, ko je dejal, da Orešković ne more zahtevati, da bi vodja največje stranke, ki ga je podprla pri imenovanju za premierja, zapustil svoje podpredsedniško mesto v vladi.
A Karamarko je to vendarle moral storiti: pravi, da po lastni odločitvi, ki jo je sprejel že pred enim tednom, a odstop se je zgodil šele, ko je saborska komisija za preprečevanje navzkrižja interesov ugotovila, da je Karamarko zaradi vloge svoje žene pri svetovalnih poslih vendarle bil v navzkrižju interesov. Ana Karamarko je, takrat še kot Ana Šarić, pred leti namreč poslovala z lobistom madžarske naftne družbe MOL Josipom Petrovićem. To je sporno zato, ker ima MOL kot solastnik hrvaške naftne družbe Ina veliko odprtih vprašanj z drugim Ininim solastnikom - hrvaško državo, katere izpostavljeni politik je Tomislav Karamarko.
Tomislav Karamarko je dejal, da so zadnje, kar si HDZ želi, predčasne volitve. Toda če bo nezaupnica zdajšnjemu premierju izglasovana, je to vendarle zelo verjeten razplet hrvaške krize oblasti.
SDP: Ta vlada mora oditi, vseeno je, kdo jo vodi, zato naj se sabor razpusti
Največja opozicijska stranka SDP pa bo Oreškovićev odhod podprla zato, ker za njih zdajšnja vladajoča kombinacija ni sprejemljiva ne glede na to, kako bi se, če bi jim to sploh uspelo, vzpostavila nova parlamentarna večina. Za prepričanjem, da so ne glede na posledične stroške in izgubljeni čas (ter gotovo tudi ugled države na finančnih trgih) najpravičnejša rešitev hrvaške vladne pat pozicije predčasne volitve, je gotovo tudi upanje, da bi jim nove volitve prinesle več kot prejšnje, morda celo dovolj, da bi lahko dobili priložnost za sestavo nove vlade. Zadnje raziskave javnega mnenja nakazujejo, da takšna pričakovanja vsekakor niso neutemeljena.
Most ostaja med dvema bregovoma
Nikakor pa ne gre zanemariti stranke Most, brez katere HDZ in njegova Domoljubna koalicija ni mogla sestaviti tiste vlade, ki ji prav zdaj skuša odstaviti stol. Most je verjetno edini večji politični subjekt na Hrvaškem, ki meni, da prav ta vlada mora ostati. Gotovo ne brez razloga: raziskave javnega mnenja kažejo, da bi na morebitnih predčasnih volitvah Most dobil veliko manjšo podporo kot na prejšnjih volitvah, kjer so jih volili predvsem tisti volivci, ki so siti tistih hrvaških strank, ki pri naši jugovzhodni sosedi praktično od osamosvojitve držijo politični monopol.
A čeprav se dobro zavedajo, da na naslednjih volitvah ne bodo več dobili toliko glasov, Most v primeru (praktično neizogibne) zaupnice zagovarja predčasne volitve.
Presenečenja niso nemogoča
Čeprav so vsaj prvi dogodki, ki bodo sledili v prihodnjih urah in dneh, videti dokaj napovedljivi, si hrvaški politični analitiki vendarle ne upajo izključiti možnosti sunkovitih preobratov. Kot je na primer povedal Ivan Rimac za hrvaško komercialno televizijo RTL, ni nemogoče niti to, da bi HDZ ali vsaj njegov del vendarle zavrnil Oreškovićevo nezaupnico, kajti z nezaupnico se odpira tudi tak scenarij, v katerem HDZ morda ne bo več obdržal oblasti. Po Rimčevih besedah so namreč po nezaupnici najverjetnejše prav predčasne volitve, ki so po Karamarkovih besedah zadnje, kar si HDZ želi.
Vodja največje hrvaške opozicijske stranke SDP Zoran Milanović bo podprl nezaupnico, saj v tem vidi najhitrejšo pot do predčasnih volitev, ki so po mnenju njegove stranke najpravičnejša rešitev.
Kaj pa se zagotovo zgodi, če bo izglasovana nezaupnica?
Hrvaška javnost že premleva naslednje mogoče scenarije, ki so zakonsko verjetni po sprejemu nezaupnice premierju Oreškoviću. Predstojnica katedre za ustavno pravo na reški pravni fakulteti Sanja Barić je na svojem profilu na Facebooku v preprostih besedah pojasnila, kakšni so mogoči nadaljnji scenariji ob izglasovani nezaupnici premierju Oreškoviću.
- Če bo premierju Oreškoviću izglasovana nezaupnica ali če sam odstopi, ustava predpisuje 30 dni za poskus sestavljanja nove vlade,
- Za razliko od postopka po parlamentarnih volitvah, ne gre za 30 dni za mandatarja in 30 dni za glasovanje, temveč skupaj 30 dni za celoten postopek sestavljanja nove vlade.
- Mandat za morebitnega novega mandatarja daje izključno predsednica države, in sicer šele takrat, ko, enako kot pri parlamentarnih volitvah, vidi 76 podpisov (od 150 poslancev sabora, op. p.), kar dokazuje, da ima ta kandidat podporo večine.
- Če 76 podpisov ni ali če se postopek sestavljanja vlade kljub morebitnemu zadostnemu številu podpisov ne izpelje v predpisanem 30-dnevnem roku, predsednik sabora obvesti predsednico, da jim ni uspelo, in sabor razpusti. Predsednica razpiše volitve ne prej kot v 30 in ne pozneje kot v 60 dneh.
- Sabor se lahko razpusti tudi sam, če za to obstaja podpora vsaj 76 poslancev. Tudi v tem primeru predsednica razpiše volitve ne prej kot v 30 in ne pozneje kot v 60 dneh.
- V času od razpustitve sabora do izglasovanja zaupnice novi vladi posle opravlja zdajšnja Oreškovićeva vlada skladno z Zakonom o postopku primopredaje oblasti – t. i. tehnična vlada.