Petek, 4. 4. 2025, 16.35
11 ur, 53 minut
Dan osvoboditve je prišel tudi za Elona Muska
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,19
Poraz republikancev na torkovih volitvah v Wisconsinu je zelo omajal položaj Elona Muska v Beli hiši. Pokazal je tudi, da Musk ni osebnost, ki bi bila res magnet za volivce, in da republikancem tesno sodelovanje z Muskom morda celo škodi pri pridobivanju volivcev.
Drugi april, t. i. dan osvoboditve, ko je Donald Trump pred Belo hišo napovedal uvedbo carin skoraj vsem državam po svetu, je bil v veliki meri tudi politični šov za Trumpovo volilno bazo. Povezan je verjetno tudi s torkovim prepričljivim porazom republikancev na volitvah za izpraznjeno mesto sodnika vrhovnega sodišča v Wisconsinu. Ta poraz je oslabil tudi vpliv Elona Muska v Beli hiši ter okrepil njegova velika nasprotnika: zagovornika carin, protekcionizma in ponovne industrializacije ZDA Steva Bannona ter desničarsko vplivnico Lauro Loomer, ki je na t. i. dan osvoboditve že izvedla čistko v Beli hiši.
Od lanskega poletja je eden od najbolj gorečih podpornikov Donalda Trumpa postal tudi najbogatejši človek Elon Musk. Sodeloval je na njegovih shodih, za Trumpovo kampanjo pa dal na stotine milijonov dolarjev. Po volitvah je postal eden od najtesnejših Trumpovih sodelovcev v Beli hiši in vodja vladnega urada za učinkovitost (Doge).
Musk se zaplete v spopad z Bannonom in Loomerjevo
Zaradi svoje podpore vizumskemu sistemu H1B, ki ameriškim delodajalcem omogoča zaposlovanje tujcev za nekatere poklice, pa se je Musk konec lanskega leta in v začetku tega leta zapletel v hud politični spopad s protipriseljenskim delom gibanja Maga. Velika Muskova kritika sta postala zlasti Trumpov nekdanji najtesnejši sodelovec Steve Bannon ter desničarska vplivnica in zagovornica teorij zarot Laura Loomer.
V sporu med Muskom ter Bannonom in Loomerjevo se je Trump postavil na Muskovo stran, čeprav je tudi on pred volitvami zagovarjal odpravo vizumskega sistema H1B. Trump je tudi podpiral Muska, ko je ta začel na veliko odpuščati po državni upravi v Washingtonu.
Prvoaprilske volitve, ki niso ravno prijetne za Trumpa
Nato pa je prišel 1. april, dan nadomestnih volitev na Floridi za dva izpraznjena kongresna sedeža v Washingtonu (zaradi odhoda kongresnika Matta Gaetza in ker je kongresnik Mike Waltz po volitvah postal Trumpov svetovalec za nacionalno varnost). Obe kongresni okrožji veljata za trdni republikanski trdnjavi (lani je Trump v teh dveh okrožjih premagal Kamalo Harris za 37 oziroma 30 odstotnih točk).
Če se je Trump po lanskih volitvah pogosto družil z najbogatejšim človekom na svetu Muskom, pa je bil to sredo poleg Trumpa na dan napovedi carin skoraj vsem državam na svetu (ta dan je Trump razglasil za dan osvoboditve) v glavni vlogi t. i. mali človek – avtomobilski delavec iz Michigana Brian Pannebecker, ki se je Trumpu zahvalil za carine. Dan osvoboditve je bil torej politični šov, ki naj bi Trumpu pomagal obdržati podporo delavskih volivcev iz držav t. i. zarjavelega pasu. Ti so mu tako leta 2016 kot leta 2024 pomagali priti v Belo hišo.
Volitve 1. aprila pa so bile še pomembnejše za izpraznjeno mesto na vrhovnem sodišču ameriške zvezne države Wisconsin. Ta je ena od t. i. nihajočih oziroma ključnih držav na volitvah predsednika ZDA. Novembra lani je v Wisconsinu Trump premagal Harrisovo za manj kot odstotno točko.
Hladna prha za republikance v Wisconsinu
Na Floridi sta v obeh kongresnih okrožjih zmagala republikanska kandidata, le da razlika med republikanci in demokrati ni bila tako velika kot novembra lani, ampak se je prednost republikancev pred demokrati prepolovila.
Še hladnejšo prho pa so Trumpovi republikanci doživeli v Wisconsinu na volitvah za izpraznjeno mesto sodnika vrhovnega sodišča, saj je liberalna sodnica Susan Crawford, ki ima podporo demokratov, za nekaj več kot deset odstotnih točk premagala konservativnega sodnika in Trumpovega podpornika Brada Schimela.
Velik udarec za Muska
Poraz republikancev v Wisconsinu je hkrati tudi velik Muskov poraz. Najbogatejši človek na svetu se je namreč zelo dejavno vključil v kampanjo pred volitvami in Schimla podprl z več kot 21 milijoni dolarjev (več kot 19 milijonov evrov). Konservativne volivce je k udeležbi na volitvah skušal spodbuditi tudi tako, da je dvema konservativnima volivcema podaril ček za milijon dolarjev (910 tisoč evrov).
Elon Musk, ki ga je francoski senator Claude Malhuret označil za dvornega norčka, si je na enem od predvolilnih shodov v Wisconsinu nadel tudi pokrivalo v obliki sira. To je simbol navijačev športnih ekip iz Wisconsina. Ne pokrivalo ne milijoni, ki jih je Musk namenil republikanskemu kandidatu, niso pomagali. Zmagala je liberalna sodnica Susan Crawford, ki zdaj pravi, da je premagala najbogatejšega človeka na svetu. Dan po volilnem porazu, 2. aprila, ko je Trump napovedal svoj dan osvoboditve, se je začelo tudi govoriti, da bo Trump odslovil Muska.
Kot kakšen dvorni norček si je Musk na enem od shodov v Wisconsinu celo nadel pokrivalo v obliki sira – to je v Wisconsinu zelo priljubljeno med navijači športnih klubov, zlasti med navijači Green Bay Packersov, kluba, ki nastopa v ligi ameriškega nogometa NFL. A vse to Musku in republikancem ni pomagalo.
Loomerjeva v Beli hiši: Musk na stranskem tiru?
Zato ne preseneča, da se je začelo dan po volitvah šušljati, da bo Trump Muska nagnal iz Bele hiše. To je Bela hiša sicer uradno zanikala in zatrdila, da Musk, ki je zaradi potez svojega urada za učinkovitost vse manj priljubljen med Američani, ostaja.
A pomenljivo je, da je v sredo, na t. i. dan osvoboditve, v Belo hišo na obisk k Trumpu prišla Muskova goreča nasprotnica Laura Loomer. Ta je pred lanskimi volitvami zelo dejavno sodelovala s Trumpom. Tako pogosto sta bila skupaj, da so se pojavile govorice, da sta ljubimca.
Loomerjeva zahteva čistke v Beli hiši
Lauro Loomer je Trump po volitvah potisnil na stranski tir, po porazu v Wisconsinu pa jo je spet poklical k sebi. Po poročanju medijev je Loomerjeva na sestanku v Ovalni pisarni Trumpu predlagala, da odpusti nekaj članov osebja Sveta za nacionalno varnost (NSC), ker da niso privrženci gibanja Maga oziroma niso zvesti Trumpu.
Asked about me moments ago on Air Force One, President Trump said,
— Laura Loomer (@LauraLoomer) April 3, 2025
“Laura Loomer is a very good patriot and she is a very strong person. I saw her yesterday for a little while. She makes recommendations of things and people, and sometimes I listen to those recommendations."… pic.twitter.com/aS9kAqTLL2
Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz, ki je glavni krivec za t. i. signalgate, je temu nasprotoval, a je na koncu obveljala želja Loomerjeve, zaradi česar se je iz Bele hiše v četrtek poslovilo nekaj Waltzevih uslužbencev. Svoja položaja sta morala zapustiti tudi direktor obveščevalne agencije NSA Tim Haugh in njegova namestnica Wendy Noble.
Trumpov dan osvoboditve
Na dan, ko je v Belo hišo prišla Loomerjeva, je Trump napovedal carine skoraj vsem državam na svetu, pa tudi kakšnemu otoku, na katerem živijo samo pingvini. To je bil t. i. dan osvoboditve, ki ga je Trump napovedoval že nekaj časa, a ni točno pojasnil, kaj se bo tega dne zgodilo oziroma kako obsežna bo njegova carinska vojna.
Protekcionizem in carine kot sredstvo za reindustrializacijo ZDA sta ideji, ki jo zelo goreče zagovarja nekdanji Trumpov glavni svetovalec v Beli hiši Steve Bannon. Tudi ta je tako kot Loomerjeva goreč nasprotnik Muska. Bannon je bil seveda navdušen nad napovedjo carin predsednika Trumpa, ki ga hvali in za katerega trdi, da preureja svetovni gospodarski sistem, ki je nastal po drugi svetovni vojni.
Borze v rdečem, strah pred inflacijo in recesijo
Trumpova carinska vojna je po drugi strani borze po vsem svetu pahnila v rdeče številke. Ekonomisti napovedujejo tudi manjšo gospodarsko rast (nekateri celo recesijo v ZDA) in večjo inflacijo.
Steve Bannon, ki želi ponovno industrializacijo ZDA, je navdušen nad Trumpovo napovedjo carin skoraj vsem državam na svetu. Če bo Trump res odslovil Muska, bo Bannon še bolj navdušen.
Vprašanje je tudi, ali bodo carine pripeljale do reindustrializacije oziroma ponovne industrializacije ZDA. Deindustrializacija ZDA se je nakazovala že v 50. in 60. letih preteklega stoletja, dobila pospešek v času prve naftne krize v 70. letih preteklega stoletja in nato še v času globalizacije v zadnjih desetletjih.
Protislovja gibanja Maga
Ameriška delovna sila se je iz industrije preselila v storitveni sektor, v katerem zdaj dela 80 odstotkov Američanov. Vprašanje je torej, ali je mogoča velika ponovna industrializacija brez uvoza delovne sile. Že zdaj priseljenci v ZDA predstavljajo petino delovne sile.
Vemo tudi, da je industrializacija ZDA v 19. stoletju in začetku 20. stoletja slonela na množičnem priseljevanju iz Evrope. Obenem pa so zagovorniki ponovne industrializacije, kot so Bannon in drugi goreči pripadniki gibanja Maga, tudi zagovorniki zajezitve priseljevanja. Gre torej za protislovje.
ZDA: magnet za tuje naložbe in dolar kot svetovna rezervna valuta
Poleg tega je trgovinski primanjkljaj, ki je za Trumpa znak šibkosti ZDA (leta 2023 so imele ZDA 1,1 bilijona dolarjev oz. bilijon evrov primanjkljaja v blagovni menjavi), le ena od strani kovanca: na drugi strani v ZDA prihaja več naložbenega kapitala, kot ga odhaja iz ZDA. V letih 2022 in 2023 je kar 41 odstotkov vsega naložbenega kapitala na svetu prišlo v ZDA. Poleg tega je ameriški dolar glavna rezervna valuta na svetu.
ZDA so tudi velik izvoznik storitev zaradi svojega močnega tehnološkega sektorja. Leta 2023 so ZDA imele na primer skoraj 279 milijard dolarjev (254 milijard evrov) presežka v storitveni menjavi.
