Janez Janša
Četrtek, 7. 11. 2024, 4.47
17 minut
Dan D za Marto Kos: čaka jo Zver
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Marto Kos čaka zaslišanje pred evroposlanci – člani odbora za zunanje zadeve. To bo njen najpomembnejši preizkus na njeni poti, ki naj bi pripeljala do dokončne potrditve v Evropskem parlamentu. Parlament naj bi o celotni komisiji Ursule von der Leyen glasoval konec novembra.
Slovensko kandidatko za evropsko komisarko za širitev EU Marto Kos čaka najpomembnejši preizkus na njeni poti, ki naj bi pripeljala do dokončne potrditve v Evropskem parlamentu. Danes jo bodo namreč zaslišali evroposlanci – člani odbora za zunanje zadeve, parlament pa naj bi o celotni komisiji Ursule von der Leyen glasoval konec novembra. Pozornost javnosti bo usmerjena predvsem v vprašanja tistih evroparlamentarcev iz Slovenije, ki nasprotujejo njeni kandidaturi. Največjo opozicijsko stranko SDS bo zastopal Milan Zver. Pričakovati je, da bo na plano potegnil že znane očitke, med njimi je njeno sodelovanje z jugoslovansko tajno policijo Udbo, kar je večkrat zanikala. Kako bo potekalo zaslišanje, zakaj ima Marta Kos dobre možnosti za potrditev in zakaj si v bruseljskih krogih želijo čimprejšnjega začetka dela Evropske komisije s polnim mandatom?
Iz opozicijskih vrst je bilo večino očitkov na račun Marte Kos slišati sredi septembra, ko je bila slovenska kandidatka za članico ekipe Ursule von der Leyen po številnih postopkovnih zapletih zaslišana v državnem zboru. Kos je sicer kandidatka postala po tem, ko je od kandidature zaradi nezadovoljstva von der Leyen z njegovimi referencami odstopil nekdanji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Sodelavka Udbe, simpatizerka Rusije?
Poleg sodelovanja z Udbo ji v opoziciji očitajo naklonjenost Rusiji, kar naj bi dokazoval njen intervju marca 2022 za Žurnal24, torej kmalu po ruski agresiji na Ukrajino. Dejala je, da si tretja Janševa vlada z nekaterimi ravnanji zapira vrata z Rusijo, saj bo nekoč treba imeti s to velesilo spet normalne odnose. Pred tem je sicer med drugim dejala, da je Rusija agresor in da krši mednarodno pravo.
Največjo oviro bo Marti Kos postavil dolgoletni evroposlanec SDS Milan Zver. Med drugim ji očita udbovsko preteklost. Takšna obtožba bi lahko padla na plodna tla pri poslancih iz nekdanjih držav socialističnega bloka, na primer pri hrvaških in baltskih evroposlancih.
Ni bilo mobinga?
Poleg očitkov o pomanjkljivih političnih izkušnjah je Kos zavrnila tudi tiste o mobingu na veleposlaništvu v Švici. Dejala je, da je s tega mesta odšla zaradi nestrinjanja s politiko takratne vlade in neprimernega odnosa zunanjega ministrstva do nje. Poudarila je tudi, da ni bil uveden noben postopek zaradi mobinga.
Nepomemben resor za širitev?
Poslanec SDS Franc Breznik je resor za širitev označil kot premalo pomemben, češ da je "izredno skromen in zelo omejen". "Moje mnenje in mnenje strokovnjakov je, da je to izjemno pomemben resor, ki še nikoli ni bil tako močan," je dejala Kos. Zadolžena bo sicer tudi za približevanje Ukrajine Uniji.
Kako in kdo jo bo zasliševal?
Marta Kos bo na seji odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, ki naj bi trajala tri ure, najprej opravila uvodno 15-minutno predstavitev. Nato ji bo vprašanja postavilo več kot 40 evroposlancev, a bo šlo za kratke izmenjave vprašanj in odgovorov, ki bodo dolge od dve do pet minut.
Med "zasliševalci" bo tudi pet slovenskih evroposlancev: Milan Zver (EPP/SDS), Matej Tonin (EPP/NSi), Matjaž Nemec (S&D/SD), Marjan Šarec (Renew/Svoboda) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna).
Umaknili se bodo v konklave in presodili
Po zaslišanju bodo predstavniki političnih skupin v odboru za zaprtimi vrati podali oceno njenega nastopa. V prvem krogu posvetovanj bo morala za potrditev dobiti dvotretjinsko podporo. Lahko pa poslanci zahtevajo tudi dodatna pisna ali pa ustna pojasnila. V tej fazi postopka potrditve potrebuje zgolj navadno večino glasov.
Pokazalo se bo, kakšno težo ima stranka Janeza Janše znotraj Evropske ljudske stranke (EPP), saj so slovenski evroposlanci SDS odkrito lobirali proti Marti Kos.
Kakšen je Janšin vpliv v EPP?
Večina bruseljskih političnih opazovalcev meni, da bo Kos, tudi zaradi komunikacijskih spretnosti, potrjena. Pokazalo se bo tudi, kakšno težo ima stranka Janeza Janše znotraj Evropske ljudske stranke (EPP), saj so slovenski evroposlanci SDS odkrito lobirali proti Kos.
Zakaj presenečenje ni izključeno?
V Evropskem parlamentu so sicer možna tudi presenečenja zaradi kupčkanja med različnimi političnimi skupinami. Še posebej nezadovoljni so socialisti, ki imajo zgolj štiri komisarske kandidate od 27 članov komisije, čeprav so druga največja politična skupina v parlamentu.
Žrtvovanje Olafa Scholza
To je posledica dejstva, da v večini držav, tudi v Sloveniji, o kandidatih odloča vlada, socialisti pa v številnih nimajo vodilne vloge. Opozarjajo sicer na "žrtvovanje" nemškega socialdemokratskega kanclerja Olafa Scholza, ki je pristal na to, da šefica komisije postane krščanska demokratka von der Leyen.
Voda na mlin potrditvi vseh komisarskih kandidatov so nestabilne razmere v svetu, vključno s ponovno izvolitvijo Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Evropski voditelji si zaradi tega ne želijo zavlačevanj.
Faktor Donald Trump
Voda na mlin potrditvi vseh komisarskih kandidatov so nestabilne razmere v svetu, vključno s ponovno izvolitvijo Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Evropski voditelji si zaradi tega ne želijo zavlačevanj. Hkrati bi rušenje katerega od kandidatov podrlo krhka razmerja med političnimi akterji v parlamentu, ki je po majskih volitvah zanihal v (skrajno) desno.
Domino efekt
To bi lahko povzročilo tako imenovani domino efekt padcev več drugih kandidatov in v vodo bi lahko padla politična sestavljanka nemške političarke Ursule von der Leyen, ki ji komentatorji priznavajo spretno krmarjenje bruseljske barke pri postavljanju temeljev njene druge Evropske komisije. Morebitni kadrovski zapleti bi lahko spremenili to oceno.
Zrušena Alenka
V parlamentarni bruseljski tradiciji je bilo sicer do zdaj običajno, da je "padel" vsaj en kandidat oziroma kandidatka. Leta 2014 so tako evroposlanci po retoričnem in vsebinskem polomu na zaslišanju zrušili kandidaturo tedanje premierke Alenke Bratušek. Pred petimi leti so padli kar trije kandidati.
