Ponedeljek, 10. 12. 2018, 19.34
5 let, 11 mesecev
Cerar posvaril pred geostrateško izgubo Balkana
Zunanji minister Miro Cerar je v ponedeljek v Bruslju izpostavil pomen zelo konkretnih dejanj EU v odziv na pozitivne premike na Zahodnem Balkanu, saj bo sicer regija za EU geostrateško izgubljena. Konkretno pričakuje junija odločitev za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo.
Zunanji ministri EU so v ponedeljek v Bruslju razpravljali o razmerah na Zahodnem Balkanu s poudarkom na znova zaostrenih odnosih med Srbijo in Kosovom, procesu uresničevanja dogovora o spremembi imena Makedonije ter povolilnih razmerah v BiH.
EU konkurirajo Rusija, Turčija in Kitajska
Ob koncu leta 2018 lahko po Cerarjevih besedah na Zahodnem Balkanu ugotovimo premike v pozitivno smer, ki dajejo upanje, da se bo proces integracije držav v regiji lahko v prihodnjih letih uspešno nadaljeval, če bodo seveda te izpolnile vse pogoje.
V okviru širitvenega procesa je minister izpostavil dve uspešni slovenski pobudi: za integrirano upravljanje notranjih meja, ki je omogočila skupen premik pri usklajevanju v boju proti kriminalu, in pozitivno agendo za mlade.
Cerar izpostavlja zavedanje, da se v regiji uveljavljajo različni geopolitični interesi, tudi Rusije, Turčije in Kitajske, zato je izjemno pomembno, da EU intenzivno nadaljuje proces integracije, ne le z izjavami, temveč z zelo konkretnimi dejanji.
"EU je najboljši porok za stabilnost Evrope. Čim prej jih je treba integrirati, takoj ko bodo izpolnile reforme, kajti če jih ne bomo, bo ta del Evrope za nas geostrateško izgubljen in to bi bila velika izguba za našo evropsko družino," je posvaril minister.
Prihodnje leto pristopna pogajanja z Makedonijo in Albanijo?
Cerar konkretno pričakuje, da bo unija junija prihodnje leto sprejela odločitev, da se začnejo pristopna pogajanja z Makedonijo in Albanijo, še zlasti v primeru uresničitve prespanskega dogovora.
Prav tako je po njegovih besedah treba storiti vse za celovit dogovor Srbije in Kosova, ki bo rešil vsa odprta vprašanja, bo dovolj konkreten in jasen ter ne bo imel negativnih posledic za širšo balkansko regijo. Cerar je prepričan, da obstaja možnost, da se bo dialog Beograda in Prištine nadaljeval v bolj konstruktivni luči. Izpostavil je zelo intenzivna diplomatska prizadevanja za nadaljevanje dialoga in pomen vloge EU.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je ob tem poudarila, da dialog ne pripada EU, temveč obema stranema, ki tudi opredelita dnevni red, globino razprave in ne nazadnje izid. V povezavi z idejami o spreminjanju meje je Mogherinijeva izpostavila, da je ključno zagotoviti, da izid dialoga ne bo povzročal etničnih delitev med državami, da torej ne bo vodil v "etnično čiste države".
V povezavi z BiH je Cerar izpostavil, da je treba čim prej zagotoviti delujoče institucije in intenzivno nadaljevati proces reform, ki morajo državo pripeljati od Daytona v EU.
Mogherinijeva je o vprašanju volilne zakonodaje dejala, da je treba najti pravo ravnotežje med potrebo po specifični ureditvi v državi in evropskimi standardi.
Premiki v regiji so po Cerarjevih besedah morda res majhni glede na zastavljene cilje in pričakovanja, vendar napredek je. Zadeva je kompleksna in bo terjala še precej dobre volje, je še dejal minister.
Črna gora in Srbija korak naprej na poti v EU
Po zasedanju zunanjih ministrov sta v ponedeljek v Bruslju potekali tudi pristopni konferenci Črne gore in Srbije, ki sta stopili nekaj korakov naprej na poti v unijo.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je ob tem poudarila, da dialog ne pripada EU, temveč Srbiji in Kosovu.
Črna gora, ki je pristopna pogajanja začela junija 2012, je odprla poglavje o okolju in podnebnih spremembah, s čimer se je število odprtih poglavij zvišalo na 32 od 35. Od teh je tri poglavja tudi že začasno zaprla.
Srbija, ki je pristopna pogajanja začela januarja 2014, je odprla poglavji o ekonomski in monetarni politiki ter o statistiki. Država je tako doslej odprla šestnajst od 35 poglavij, od katerih je dve tudi začasno zaprla.
Pogajanja dejansko potekajo o 33 poglavjih, saj pri poglavju o institucijah in poglavju razno državi ni treba prilagoditi nacionalnega pravnega reda evropskemu.
V primeru Srbije je sicer poglavje 35 - poglavje razno - izjemno pomembno, saj vključuje tudi pogoj, da brez celovitega in zavezujočega dogovora o normalizaciji odnosov s Kosovom država ne more končati pogajanj.
Druga ključna tema zunanjih ministrov unije v ponedeljek v Bruslju so bile nove napetosti med Ukrajino in Rusijo zaradi ruskih dejanj v Azovskem morju, ki predstavljajo nove kršitve mednarodnega prava.
EU kljub pozivom Ukrajine za zdaj brez novih sankcij proti Rusiji
Ministri kljub pozivom ukrajinskega kolega Pavla Klimkina k novim sankcijam proti Rusiji in dodatni finančni pomoči vzhodni Ukrajini niso sprejeli nikakršnih novih odločitev o tem. EU se za zdaj osredotoča na razelektritev napetosti.
"Danes nismo izrecno govorili o uvajanju novih sankcij. Zdaj je pomembno predvsem, da izvajamo stalen, odločen in enoten pritisk na Rusijo, da osvobodi priprte člane posadke, da vrne ladje Ukrajini in da dopusti načelo proste plovbe," je izpostavil Cerar.
Edini konkretni ukrep, ki ga je v ponedeljek sprejela unija v povezavi z Ukrajino, je razširitev seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja, zaradi spodkopavanja ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine.
Unija je na seznam uvrstila še devet posameznikov zaradi njihove vpletenosti v "tako imenovane volitve" na vzhodu Ukrajine, med katerimi pa so le ukrajinski separatisti in nobenega Rusa. Na kazenskem seznamu je sedaj 164 posameznikov in 44 pravnih oseb.
2