Čečenija od boja za neodvisnost do džihada

Ko se je izvedelo, da sta brata, osumljena bombnega napada ob koncu bostonskega maratona, etnična Čečena, so se pojavila ugibanja ali se je terorizem iz te republike na severu Kavkaza izvozil v ZDA. Boj Čečenije za neodvisnost se je namreč sčasoma spremenil iz nacionalističnega boja v islamski upor, povezan z ideologijo o globalnem džihadu.

Čečenija je pozornost svetovne javnosti pritegnila po razpadu Sovjetske zveze leta 1991, ko je Džohar Dudajev, nekdanji sovjetski general, razglasil neodvisnost republike, ki si jo je zamislil kot cvetoči in sekularno državo. Ruska raketa je Dudajeva ubila leta 1996, vendar so čečenske sile zmagale v boju z ruskim vojaškim strojem, kljub neusmiljenemu ruskemu obstreljevanju Groznega, in zagotovile dejansko neodvisnost.

Ruska vojska se je izkazala za nezmožno vojskovanja na težavnem terenu, zato je regija za kratek časa dobila neodvisnost med letoma 1996 in 1999, ki jo je zaznamovalo brezvladje. Malo nepriznano republiko sta preplavila kriminal in t. i. gospodarji vojne, z njimi pa so prišli radikalni islamisti, ki so iskali nov konflikt, da bi lahko vodili svojo sveto vojno. v 90. letih so bili elementi džihada minimalni, upor pa je poganjala predvsem želja po neodvisnosti, nato pa je Čečenija vedno bolj postajala magnet za ekstremiste.

Mir z Rusijo ni trajal dolgo. Ko je vodenje države od Borisa Jelcina prevzel novi predsednik Vladimir Putin, je sprožil novo vojno, s katero je nameraval enkrat za vselej pokoriti Čečenijo. Ta je postala črna luknja; ugrabitve in nasilje so bile del vsakdana. Putin je nadzoroval drugo brutalno vojno v Čečeniji, v kateri so bila življenja civilistov povsem brez pomena. Med bojem z rusko vojsko in varnostnimi silami je umrlo na deset tisoče ljudi, na sto tisoče jih je bilo razseljenih.

Ruske sile so dokončno prevzele nadzor nad Čečenijo leta 2000 po dolgem obleganju prestolnice Grozni. Od tedaj se je nasilje v Čečeniji umirilo, še posebej po smrti islamističnega voditelja Šamila Basajeva v sosednji Ingušetiji julija 2006. Teroristični napadi, nekoč del vsakdana, so sedaj redki. Pogostejši so v Ingušetiji in Dagestanu, kjer naj bi živel oče bratov Carnajev.

Putinu je uspelo vzpostaviti vpliv Kremlja v uporni republiki, vendar je z vsakim letom vojne konflikt postajal vse bolj versko in ideološko obarvan. Za voditelja Čečenije je Putin imenoval Ahmata Abdulhamidoviča Kadirova, lokalnega upornika, ki je zamenjal strani in podprl Kremelj. Potem, ko je leta 2004 umrl v bombnem napadu, je oblast podedoval njegov sin Ramzan Kadirov, ki še vedno vodi republiko z mešanico darežljivega razdajanja bogastva in brutalne uporabe sile za dušenje nasilja v regiji.

V Čečeniji živi okoli milijon ljudi, večinoma so sunitski muslimani, ki ohranjajo precej drugačno kulturno in lingvistično identiteto od ruskih pravoslavnih kristjanov. Življenjski standard v tej republiki je v primerjavi z ostalo Rusijo slabši, infrastruktura je manj razvita, stopnja smrtnosti dojenčkov in brezposelnost pa višji.

Boj Čečenov za neodvisnost je vedno imel islamski element, vendar tradicionalno sledijo liberalni veji islama sufizmu, številni voditelji gibanja za neodvisnost pa so bili sekularni. Kljub hitremu naraščanju radikalnega islama, ki se je najbolj brutalno pokazal leta ob napadu na šolske otroke v Beslanu leta 2004 – napad se je končal z nasiljem in eksplozijam ter več kot 330 mrtvimi, med njimi je bila polovica otrok - in na moskovskem letališču Domodedova leta 2011, pa čečenski terorizem poganja predvsem nasprotovanje Rusiji. Čečenski uporniki so med drugim leta 2002 v moskovskem gledališču kot talce zadrževali 700 ljudi. Varnostne sile so na koncu vdrle v gledališče Dobrovka pri tem pa je umrlo 129 talcev. Uporni Čečeni naj bi bili tudi odgovorni za nesrečo dveh ruskih letal leta 2004.

Ko državne institucije niso delovale, so se Čečeni obrnili k islamu po podporo, kar so podpirali Moskvi naklonjeni voditelj v regiji, da bi okrepili svojo legitimnost, to pa je pripeljalo do islamizacije regije. Čeprav se Čečeni borijo v Siriji, Afganistanu in drugih konfliktih po svetu, pa niso veljali za grožnjo varnosti ZDA, kar se utegne po bombnem napadu na maraton v Bostonu spremeniti.

Tisti čečenski uporniki, ki zagovarjajo islamistične ideje o džihadu, so pogosto izražali občudovanje za Zahod in ZDA. To se je v zadnjem času spremenilo, saj jih vedno več odhaja v kampe za trening islamističnih borcev, regija pa postaja vse bolj islamizirana. Kadirov se zavzema za obvezno nošenje naglavnih rut za ženske in je prepovedal prodajo alkohola v republiki. Čečeniji so v njenem boju za neodvisnost na pomoč priskočili številni islamski borci iz tujine, nekateri med njimi naj bi imeli veze tudi z mednarodno teroristično mrežo Al Kaido.

Vezi med Čečeni in drugimi islamističnimi skupinami bodo zagotovo po dogajanju v Bostonu pod mikroskopom. Kadirov je sicer zanikal kakršno koli vpletenost Čečenije v dogajanje v Bostonu, a ideologija Al Kaide je brez dvoma v tej ruski republiki naletela na plodna tla.