"Če ujamemo tatove, jih ubijemo"

Avtohtoni prebivalci Bolivije, ki predstavljajo 18 odstotkov vsega prebivalstva v Boliviji, si prizadevajo, da bi dobili pravico do izvajanja amputacij in kastracij, saj po njihovem mnenju sodni sistem v državi ni učinkovit. Željo po takšnem izvajanju pravice so izrazili z zapisom na zid: "Ujete tatove bomo žive zažgali." S tem so prebivalci mesta El Alto druge državljane opomnili, da do zločincev niso potrpežljivi.

Pripadniki avtohtonih ljudstev grožnje izvršujejo že leta Podobne "grožnje" pa so zapisane tudi na drogovih mestnih luči in telefonskih drogovih. Lokalna prodajalka, sicer pripadnica ljudstva Aymara, je za Telegraph potrdila, da zapisane grožnje mislijo izredno resno. "Če ujamemo tatove, jih ubijemo," je razkrila. Tovrstne grožnje pa niso iz trte izvite, kar dokazuje Urad visokega komisarja za človekove pravice v Boliviji, ki trdi, da je bilo v prvih desetih mesecih preteklega leta v 30 javnih linčih ubitih devet ljudi. Sicer pa številka nakazuje bistveno zmanjšanje števila smrtnih žrtev v primerjavi s preteklimi leti. Žrtve, sicer domnevni tatovi, slečejo in jih pritrdijo na drog, nato jih pretepajo, včasih tudi zažgejo. Policija včasih posreduje, vendar največkrat samo opazuje, saj jih je premalo, da bi lahko posredovali.

Titirico: Posiljevalce bi morali kastrirati, tatovom amputirati roke V Boliviji je raven zločinov izredno visoka, prebivalci pa le v tem vidijo način za zmanjšanje števila zločinov. Pred kratkim je celo vodja avtohtonega prebivalstva Aymara Carmelo Titirico pozval k strožjim kaznim, ki bi jih vključili v kazenski zakon. Po njegovem mnenju bi morali posiljevalce kastrirati, tatovom pa amputirati eno roko, ko bi storili svoj tretji prekršek. "Navadni zakoni so premili, saj zločinci preživijo nekaj let v zaporu, nato pa so izpuščeni na prostost, kjer znova kršijo zakon," je za Telegraph poročal Titirico, ki sicer predlaga, da bi postopke amputacije in kastracije izvedli zdravniki. Dodal je še, da bi spoštovali pravico do življenja in zločince prenehali mučiti in linčati.

Avtohtona ljudstva v El Altu zahtevajo strožje kazni, da bi prestrašili zločince, saj ne zaupajo policiji. V Boliviji od leta 2010 velja zakon, ki ločuje različne pristojnosti, tako namreč obstaja razlika med pravičnostjo skupnosti in drugih, navadnih procesov. Titirico je namreč opozoril, da lokalna sodišča uporabljajo zakon, kakor se jim zazdi.

Njihovi predlogi so zunajzakonski Njegovi predlogi pa so že naleteli na gluha ušesa, saj je namestnik bolivijskega ministra za avtohtono, tradicionalno in podeželsko sodstvo povedal, da so njegovi predlogi zunajzakonski. "Tako kot linčanje tudi takšni načini za uveljavljanje pravice oziroma načini kaznovanja, ki bi jih uporabljala avtohtona ljudstva, niso pravi način," je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Ruben Choquepalpa. "Bolivija je ratificirala kar nekaj mednarodnih konvencij, ki spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine," je še povedal Choquepalpa.

V urbanih naseljih okoli El Alta, ki jih sestavljajo predvsem priseljenci iz podeželskih hribovij, pa se je pravica avtohtonih ljudstev izgubila v urbani resničnosti visoke stopnje kriminala in nasilja tolp. "Nasilje in kriminal sta presegla vse meje – ljudje tega ne morejo več prenašati, zato so vzeli pravico v svoje roke," je za Telegraph povedal 23-letni bolivijski študent Kevin Pierales. Eden od drugih prebivalcev, 62-letni Bernardo Quispe, je povedal: "Če predaš tatove policiji, jim vzamejo denar in jih spustijo na prostost. Samo z enim načinom jim lahko preprečimo ropanje – moramo jih pokončati, enkrat za vselej."

Bolivija ima le 764 sodnikov za deset milijonov prebivalcev Urad visokega komisarja za človekove pravice v Boliviji je sicer kritiziral zakon, ki razlikuje med različnimi pristojnostmi, hkrati pa oblasti pozval, naj zakon spremenijo. V svojem zadnjem poročilu je namreč izpostavil tudi pereč problem, in sicer ta, da je premalo sodnikov – teh je namreč le 764, Bolivija pa ima približno deset milijonov prebivalcev. Titirico je prepričan, da bi le tako lahko zapolnili praznino, ki jo občutijo s pomanjkanjem sodnikov. Z njim pa se ne strinja pravni svetovalec Fernando Medina, ki pravi, da bi bil takšen način kaznovanja neprimerljiva norost.