Torek, 6. 10. 2015, 14.15
8 let, 6 mesecev
Bosta Merklova in Hollande jutri potegnila Evropo iz neodzivnosti?
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk sta z evropskimi poslanci razpravljala o ukrepih za reševanje begunsko-migrantske krize, ki so jih voditelji držav članic sprejeli 23. septembra. Gre med drugim za milijardo evrov pomoči beguncem, okrepitev nadzora na zunanjih mejah EU, dodatno pomoč Libanonu, Jordaniji in Turčiji ter drugim državam v regiji, povečali so tudi sredstva Frontexu, Evropolu in Evropskemu uradu za podporo azilu.
Vodstvo EU se je že včeraj pogovarjalo s turškim predsednikom Erdoganom, od katerega pričakuje sodelovanje in pomoč pri zaustavitvi vala beguncev in migrantov proti Evropi.
Juncker in Tusk sta se obregnila ob kritike ravnanja Evropske unije v nastali krizi. "Naša skupnost je še vedno najbolj strpna in odprta do vseh. Evropa je območje, kjer so ljudje bolj varni kot drugod po svetu," je poudaril Juncker, hkrati pa spomnil poslance, da je treba premestiti tako 66 tisoč beguncev, ki so že v Grčiji, kot tudi iskati rešitve za morebiten prihod milijonov oseb, ki si še želijo v Evropo.
"Če kdo nima namena podpirati Dublina ali kvot, spodkopava našo skupnost," je bil oster Tusk. "Prva zapoved je vzpostaviti nadzor na evropskih zunanjih mejah. Evropa brez zunanje meje pomeni Evropa brez Schengna. Postala bi gojišče strahu. Vsi bi se bali, to pa bi nas slej ko prej privedlo do politične katastrofe." Juncker pa je ostro obsodil postavljanje ograje med državami članicami.
Oči javnosti so v pričakovanju konkretnih odgovorov uprte v jutrišnji skupni nastop nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Françoisa Hollanda pred evroposlanci.
"Neprestano smo v stiku s kolegi iz sosednjih držav. Ne pričakujem, da bo Avstrija zaprla meje. Ne pričakujem, da bo Nemčija zaprla meje. Graditev zidov ni primeren odziv. Če bi vse države tako storile, bi bilo konec Evropske unije," je prepričana Tanja Fajon (S&D, SD). Pravi, da ni bojazni, da bi preobremenjene države begunce nenadzorovano napotile v Slovenijo.
Fajonova opozarja, da bo po nekaterih ocenah na evropska tla prišlo še skoraj tri milijone migrantov. "Nobena država se ne bo mogla sama spopasti s prilivom ljudi. Potrebujemo skupen odziv. Skupna evropska odgovornost je nujna tudi za varnost evropskih meja." Ob tem izpostavlja sodelovanje s Turčijo kot ključno partnerico.
Zato več bremena pade na slovensko vlado, opozarja Tomčeva. "Skrbi me, ker pristojna ministrica ne daje dovolj informacij, kakšno je dejansko stanje in kako je Slovenija pripravljena na ukrepanje. To vzbuja skrb, saj nisem prepričana, da je vlada pripravljena na vse scenarije."
"Menim, da je v tem trenutku ključno, da se Evropa poenoti in da se vrne k svojim evropskim koreninam, ki izhajajo iz solidarnosti in spoštovanja človekovega dostojanstva," pravi Igor Šoltes (Zeleni, Verjamem!).