SiolNET. Novice Svet
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bodo slovenske brezposelne plačevali nemški davkoplačevalci?

3

termometer

Predlog o uvedbi evropskega zavarovanja v primeru brezposelnosti v Nemčiji že buri duhove. Slovenska vlada o tem še ni razpravljala, prav tako evropsko nadomestilo ni del koalicijske pogodbe.

Evropski komisar za zaposlovanje Laszlo Andor predlaga uvedbo evropskega zavarovanja v primeru brezposelnosti. Kot je pojasnil za nemški časnik Die Welt, bi evropsko denarno nadomestilo v primeru brezposelnosti znašalo na primer 40 odstotkov zadnje plače in bi se izplačevalo prvih šest mesecev po izgubi zaposlitve.

Evropsko denarno nadomestilo bi prevzelo del državnih denarnih nadomestil Evropsko denarno nadomestilo ne bi nadomestilo državnih denarnih nadomestil, ampak bi bilo njihova dopolnitev, poudarja Andor. Na primer: v Sloveniji, kjer brezposelni v prvih treh mesecih prejema denarno nadomestilo v višini 80 odstotkov povprečne mesečne plače, v naslednjih devetih mesecih pa 60 odstotkov povprečne mesečne plače, ki jo je prejemal v zadnjih osmih mesecih pred brezposelnostjo, bi tako po tem predlogu 40 odstotkov krili iz evropskega zavarovanja v primeru brezposelnosti, preostalo pa iz slovenskega.

Vse države evroobmočja bi denar za evropsko denarno nadomestilo vplačevale v skupno blagajno, od tu pa dobivale denar glede na število brezposelnih. Denar za evropsko denarno nadomestilo bi se zbiral z davkom v posamičnih državah, še pravi evropski komisar iz Madžarske. Mimogrede: Madžarska, iz katere prihaja Andor, ni vključena v evroobmočje.

Evropskega denarnega nadomestila ni v koalicijski pogodbi Slovenija izdelanega stališča do Andorjevega predloga še nima. Slovensko ministrstvo za delo pojasnjuje, da gre za idejo, ki jo je na ravni EU predstavil komisar in o kateri so že razpravljali, je pa še daleč od tega, da bi bila tudi uveljavljena.

Slovenska vlada pa o tem še ni razpravljala, ta tema tudi ni del koalicijske pogodbe. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak pa načeloma podpira vse korake Evropske unije na poti k vzpostavljanju minimalnih standardov varovanja delavcev in zagotavljanju njihove socialne varnosti, še poudarjajo na ministrstvu.

Bo Slovenija več prispevala v blagajno, kot iz nje prejemala? Za zdaj torej še ni izračunov, ali bo Slovenija, če se bo Andorjeva zamisel uresničila, v skupno blagajno za evropsko denarno nadomestilo več prispevala kot dobila iz nje ali obratno. Bodo torej slovenski davkoplačevalci plačevali španske in grške brezposelne ali bodo nemški in avstrijski davkoplačevalci plačevali slovenske brezposelne?

Nemci so sicer že skočili pokonci. Evropski poslanec iz Nemčije Herbert Reul (CDU) poudarja, da Italija, ki bo vodila EU do konca leta, evropsko zavarovanje v primeru brezposelnosti uvršča med osrednje naloge svojega predsedovanja. Reul svari, da bo ukrep pomenil obširno prerazdeljevanje znotraj Evrope, ki ga bodo morali v veliki meri financirati nemški davkoplačevalci.

Še prezgodaj za natančne izračune Za natančne izračune, kakšne finančne posledice bo morebitno evropsko nadomestilo imelo za posamezne države, je še prezgodaj. Upoštevati je treba namreč pomembna dejavnika: absolutno število brezposelnih v posameznih državah in razlike glede plač.

Po julijskih podatkih Eurostata imata v evroobmočju daleč najvišjo brezposelnost Grčija (27,3 odstotka) in Španija (24,5 odstotka), najnižjo pa Avstrija (pet odstotkov) in Nemčija (5,1 odstotka). Povprečna brezposelnost v evroobmočju je 11,5 odstotka. V Sloveniji je bila po teh podatkih 9,8-odstotna. Po podatkih Sursa pa je bila junija 12,8-odstotna stopnja registrirane brezposelnosti.

V absolutnih številkah je v Nemčiji več brezposelnih kot v Grčiji Glede na različne velikosti posameznih držav pa so absolutne številke malce drugačne. Po podatkih nemških statistikov je bilo v 80,8-milijonski Nemčiji julija 2,9 milijona brezposelnih, v skoraj 11-milijonski Grčiji pa je bilo brezposelnih okoli 1,3 milijona ljudi. Torej, če primerjamo najuspešnejšo in najslabšo državo znotraj evroobmočja, je v Nemčiji zaradi njene velikosti v absolutnih številkah več brezposelnih.

Pomembne so tudi razlike v plačah med posameznimi državami V osemmilijonski Avstriji je brezposelnih okoli 280 tisoč ljudi, v 46-milijonski Španiji je brezposelnih slabih šest milijonov ljudi, v dvomilijonski Sloveniji pa je bilo junija registriranih 117 tisoč brezposelnih.

Glede na to, da Andor predlaga, da bi nadomestilo znašalo 40 odstotkov zadnje plače, je treba upoštevati tudi razlike v plačah v posameznih državah. V Nemčiji je po podatkih nemškega statističnega urada povprečna bruto mesečna plača skoraj 3.500 evrov, neto pa okoli 2.400 evrov (vir za neto: Adecco Monitor of Employment Opportunity and Satisfaction), v Sloveniji pa je po podatkih Sursa povprečna plača 1.521 evrov bruto oziroma 996 evrov neto. Največ denarja iz evropske blagajne v Španijo? Ker so povprečne plače v Nemčiji več kot dvakrat večje kot v Sloveniji, bi iz evropske skupne blagajne za denarno nadomestilo nemškega brezposelnega v povprečju potrebovali dvakrat več denarja kot za denarno nadomestilo slovenskemu brezposelnemu.

Glede na absolutno število brezposelnih in višino povprečne plače (okoli 1.600 evrov neto) in če bodo trendi brezposelnosti približno podobni, kot so zdaj, bi verjetno še največ denarja iz skupne evropske blagajne za denarna nadomestila v primeru brezposelnosti prejemala Španija.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin