Bo Švica postala alpska trdnjava?

Kot v sosednji Avstriji je tudi v Švici glavna predvolilna tema postalo priseljevanje. Nasprotovanje priseljevanju ima v Švici zelo veliko zagovornikov, saj so Švicarji, sicer s tesno večino (50,3 odstotka za, 49,7 odstotka proti), februarja lani že izglasovali omejitev priseljevanja v državo.

Kako udejanjiti voljo ljudstva, ne da bi ujezili EU? Toda Švicarji imajo težavo, kako to uresničiti v praksi, saj državo na primer zavezujejo sporazumi z EU, zaradi česar bo težko omejiti priseljevanje državljanov EU v Švico, ne da bi kršili sporazume. Kršitev sporazumov pa lahko privede do sporov z EU, kar bo škodilo švicarskemu gospodarstvu, piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Gospodarstvo, zlasti združenje gospodarstvenikov Economiesuisse in združenje bankirjev, v katerih ima glavno besedo velekapital, nasprotuje omejevanja priseljevanja in protekcionizmu, saj je švicarsko gospodarstvo zelo izvozno usmerjeno.

Gospodarske teme so v ozadju Tudi švicarska liberalna stranka FDP, ki velja za do gospodarstva prijazno stranko, opozarja, da bi omejevanje priseljevanja škodilo švicarskemu gospodarstvu in odneslo na sto tisoče delovnih mest. Toda na letošnjih volitvah so gospodarske teme v ozadju, glavna tema je postala begunska kriza.

Begunsko-migrantski val za zdaj večinoma teče mimo Švice, saj je za veliko večino priseljencev, ki po tako imenovani balkanski poti drvijo v srce Evrope, glavni cilj Nemčija. Če se bo število prosilcev za azil v Nemčiji letos v primerjavi z lani povečalo za petkrat, se bo v Švici povečalo le za 20 odstotkov – na 29 tisoč.

Številne Švicarje je strah prihoda množice beguncev Toda veliko Švicarjev s strahom in nelagodjem opazuje, kaj se dogaja severneje od njih, v Velikemu kantonu, kot Švicarji tudi pravijo Nemčiji. To je voda na mlin Švicarski ljudski stranki, ki zagovarja moratorij na podeljevanje političnega azila in svari pred azilnim kaosom.

Po javnomnenjski raziskavi z začetka oktobra bi Švicarska ljudska stranka na volitvah dobila 29 odstotkov glasov, kar je skok v primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2011, ko je dobila 26,6 odstotka glasov. S tem bi švicarski nacionalisti ostali daleč najmočnejša stranka v švicarskem parlamentu.

Švicarji so rajši manj bogati, kot da bi izgubili identiteto Zakaj Švicarji tako zelo nasprotujejo priseljevanju, čeprav številni gospodarstveniki svarijo, da so priseljenci zaslužni za švicarsko gospodarsko rast? Kot pravi švicarski zgodovinar Thomas Maissen, je veliko Švicarjev, ki se rajši odrečejo delu svoje blaginje kot delu svoje identitete.

Švicarji razumejo svojo državo kot skupnost ljudi, ki jih povezuje skupna usoda in ki skrbi tudi za tiste, ki jih modernizacijski procesi odrinejo na rob družbe, a le če so švicarski državljani. To je težave za priseljence, ki bi se radi vključili v družbo.

Šele sinove in hčere priseljencev Švicarji sprejmejo medse Vključitev v družbo uspe priseljencem šele v drugi generaciji. Če imajo priseljenci slovanski priimek, pa jim vključitev v švicarsko družbo uspe šele v tretji generaciji, poudarja Maissen. Poleg tega zelo veliko Švicarjev z nostalgijo gleda na preteklost, ko država še ni bila tako pozidana in vlaki še niso bili nabito polni.

Kot tudi opozarja züriški politolog Michael Hermann, ni samo delavcev strah priseljencev, ki jim lahko vzamejo delovno mesto, tudi pripadniki liberalnega sloja, ki imajo solidno življenjsko raven in zaslužke, nasprotujejo priseljevanju. Pritok tujih izobraženih kadrov je na primer povečal cene stanovanj v Švici.

Želja po prostem sedežu na vlaku Švicarji si tako pravijo, da mogoče ni slabo, če se bodo odpovedali delu gospodarske rasti, glavno je, da bodo jutri dobili prost sedež na zdaj prenatrpanih vlakih.

Seveda pa zmaga Švicarske ljudske stranke na splošnih državnih volitvah ne pomeni, da bo ta stranka prevzela oblast, saj je švicarski politični sistem zelo poseben. Volivci bodo namreč v nedeljo volili 200 poslancev v parlamentu in 46 svetnikov v stanovskem svetu.

SVP najmočnejša v parlamentu, a ima samo enega ministra Ker velik del svetnikov izvolijo po večinskem sistemu, ima SVP zdaj le pet sedežev, manj kot na primer socialdemokrati in liberalci, ki imajo po 11 svetnikov. Drugače je v parlamentu, kjer so na volitvah leta 2011 švicarski nacionalisti dobili največ sedežev – 54.

Švicarski politični sistem je poseben tudi v tem, da ima sedemčlanski zvezni svet, ki je hkrati vlada in kolektivno predsedstvo države. Člane izvolijo poslanci in svetniki. V sedemčlanskem zveznem svetu imajo člane skoraj vse parlamentarne stranke (socialdemokrati in liberalci po dva, po enega pa švicarski nacionalisti, konservativci in krščanski demokrati).