Bo keltski tiger vstal od mrtvih?

Od srede 19. stoletja, od t. i. irske velike lakote, je ta dežela gospodarsko in demografsko nazadovala. Iz zelenega otoka, ki je bil do leta 1922 del Britanskega imperija, so ljudje desetletja množično odhajali s trebuhom za kruhom po svetu.

Recept za uspeh – nizki davki in članstvo v EU Še v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so Irci množično odhajali v tujino, ker je bilo domače gospodarstvo prešibko. Vendar so bili v tem času že položeni temelji za poznejši irski gospodarski vzpon.

Od leta 1956 naprej je namreč Irska zniževala davke, da bi privabila tuje vlagatelje (v devetdesetih letih je bil davek na dohodke pravnih oseb med 10 odstotki in 12,5 odstotka), leta 1973 pa je postala članica Evropske gospodarske skupnosti (EGS), predhodnice EU.

Irska je izkoristila večmilijardna sredstva iz evropskih skladov, hkrati pa so se Irski, ki je bila pred tem skoraj v celoti navezana na trg Velike Britanije, odprli tudi drugi trgi na stari celini. Zaradi svojega članstva v EU je, tedaj je bila še dežela z nizkimi stroški dela, postala zanimiva za tuja podjetja, predvsem iz ZDA.

Irska privabi velika tuja, zlasti ameriška podjetja Irska je pri tem izkoristila svojo prednost pred drugima tekmicama z nizkimi stroški dela – Portugalsko in Španijo −, in to je, da je angleško govoreča in s tem kulturno in jezikovno bližja ameriškim podjetjem. Veliko vlogo pri tem pa je imela tudi močna irska skupnost v ZDA.

Irska je tako privabila tehnološka podjetja, kot so Microsoft, Dell (ta ima v Limericku svojo največjo tovarno v Evropi), Intel, Apple …

Med letoma 1995 in 2000 je bila povprečna irska gospodarska rast visokega 9,4 odstotka, nato pa do kriznega leta 2008 v povprečju 5,9 odstotka. Irska je zaradi gospodarske uspešnosti, podobne t. i. azijskim tigrom (Južna Koreja, Tajvan, Hongkong in Singapur), dobila vzdevek keltski tiger.

Usodni nepremičninsko-gradbeni balon Za keltskega tigra pa je bil usoden nepremičninsko-gradbeni balon, ki se je začel napihovati po letu 2003. Svetovna finančna-gospodarska kriza je počila ta balon, ki je za sabo v brezno potegnil tudi irske banke. Za sanacijo bank oziroma pomoč šestim bankam v težavah je poroštvo dala država. V medijih so začeli pisati, da je keltski tiger mrtev.

Novembra 2010 je na pomoč Irski priskočila trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad), ki je otoški državi dala 67,5 milijarde evrov pomoči. To je bila prva pomoč trojke – pozneje sta pomoč dobili Portugalska in Grčija, sledila sta Španija in Ciper, ki sta dobila pomoč iz mehanizma ESM. Kot pogoj za pomoč je trojka zahtevala strožjo proračunsko politiko.

Pred krizo – leta 2008 – je imela Irska po podatkih tradingeconomics.com javni dolg le 25 odstotkov bruto domačega produkta (BDP), nato je začel skokovito naraščati, zdaj je pri 117,6 odstotka BDP (po podatkih, ki jih je objavil Wall Street Journal, pa celo 122 odstotkov BDP).

Padec BDP, a tudi začetki okrevanja Leta 2008 je imela Irska proračunski presežek, in sicer v minimalni višini 0,1 odstotka, nato pa je zdrsnila v proračunski primanjkljaj, letošnji naj bi bil 7,6 odstotka, kar je sicer manj kot leta 2011 in 2012. Padel je tudi BDP na prebivalce: če je bil leta 2007 po podatkih countryeconomy.com še 43.100 evrov, je do leta 2010 padel na 34.700 evrov. Potem se je začel leta 2011 spet dvigati: letošnji BDP je 35.700 evrov. Lanski BDP na prebivalca po podatkih Eurostata zadostuje za visoko tretje mesto med državami EU. Irska ima po teh podatkih 129 odstotkov povprečja. Ti podatki kažejo, da je Irska kot država sicer v težavah, toda Irci kot državljani niso med najrevnejšimi. Po podatkih Credit Suisse Global Wealth Reporta 2013 ima odrasel Irec v povprečju okoli 140 tisoč evrov premoženja, kar je sicer manj od povprečja evroobmočja (154.900 evrov), a na primer še vedno več od Fincev in prebivalcev drugih držav evroobmočja, ki dajejo denar za pomoč Irski.

Po zadnjih napovedih naj bi bila Irska, ki je prva dobila mednarodno pomoč, tudi prva, ki jo ne bo več potrebovala. Po oceni irske vlade je namreč država na dobri poti, da sredi decembra stopi izpod rešilnega okrilja EU in Mednarodna denarnega sklada. Irsko, ki ima od leta 2011 gospodarsko rast, sicer še vedno bremeni visoka nezaposlenost, avgusta letos je 13,6-odstotna, kar je nad evropskim povprečjem.