Ponedeljek, 14. 10. 2013, 15.40
8 let, 10 mesecev
Bo keltski tiger vstal od mrtvih?

Od srede 19. stoletja, od t. i. irske velike lakote, je ta dežela gospodarsko in demografsko nazadovala. Iz zelenega otoka, ki je bil do leta 1922 del Britanskega imperija, so ljudje desetletja množično odhajali s trebuhom za kruhom po svetu.
Od leta 1956 naprej je namreč Irska zniževala davke, da bi privabila tuje vlagatelje (v devetdesetih letih je bil davek na dohodke pravnih oseb med 10 odstotki in 12,5 odstotka), leta 1973 pa je postala članica Evropske gospodarske skupnosti (EGS), predhodnice EU.
Irska je izkoristila večmilijardna sredstva iz evropskih skladov, hkrati pa so se Irski, ki je bila pred tem skoraj v celoti navezana na trg Velike Britanije, odprli tudi drugi trgi na stari celini. Zaradi svojega članstva v EU je, tedaj je bila še dežela z nizkimi stroški dela, postala zanimiva za tuja podjetja, predvsem iz ZDA.
Irska je tako privabila tehnološka podjetja, kot so Microsoft, Dell (ta ima v Limericku svojo največjo tovarno v Evropi), Intel, Apple …
Med letoma 1995 in 2000 je bila povprečna irska gospodarska rast visokega 9,4 odstotka, nato pa do kriznega leta 2008 v povprečju 5,9 odstotka. Irska je zaradi gospodarske uspešnosti, podobne t. i. azijskim tigrom (Južna Koreja, Tajvan, Hongkong in Singapur), dobila vzdevek keltski tiger.
Novembra 2010 je na pomoč Irski priskočila trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad), ki je otoški državi dala 67,5 milijarde evrov pomoči. To je bila prva pomoč trojke – pozneje sta pomoč dobili Portugalska in Grčija, sledila sta Španija in Ciper, ki sta dobila pomoč iz mehanizma ESM. Kot pogoj za pomoč je trojka zahtevala strožjo proračunsko politiko.
Pred krizo – leta 2008 – je imela Irska po podatkih tradingeconomics.com javni dolg le 25 odstotkov bruto domačega produkta (BDP), nato je začel skokovito naraščati, zdaj je pri 117,6 odstotka BDP (po podatkih, ki jih je objavil Wall Street Journal, pa celo 122 odstotkov BDP).
Po zadnjih napovedih naj bi bila Irska, ki je prva dobila mednarodno pomoč, tudi prva, ki jo ne bo več potrebovala. Po oceni irske vlade je namreč država na dobri poti, da sredi decembra stopi izpod rešilnega okrilja EU in Mednarodna denarnega sklada. Irsko, ki ima od leta 2011 gospodarsko rast, sicer še vedno bremeni visoka nezaposlenost, avgusta letos je 13,6-odstotna, kar je nad evropskim povprečjem.