Slovenija je po številu darovanih organov med 10 najuspešnejšimi državami v Evropi. Organe darujejo predvsem pokojni. Drugače je v Libanonu, kjer si begunci z darovanjem poskušajo zagotoviti obstoj.
V zavodu za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant so ob evropskem dnevu darovanja organov in tkiv, ki poteka vsako drugo soboto v oktobru, letos ocenili, da je darovanje organov v Sloveniji "vse bolj uspešna zgodba". Slovenski sistem darovanja temelji na prostovoljstvu in altruizmu. Po podatkih iz leta 2012 se Slovenija z 22,4 mrtvega darovalca na milijon prebivalcev uvršča med prvih deset najuspešnejših držav na področju darovanja organov v Evropi.
V skladu s slovensko zakonodajo je tudi v primeru, ko je pokojni izrazil svojo voljo za darovanje, pred izpeljavo postopkov potreben še pogovor s svojci, ki morajo podati soglasje. Lani so v Sloveniji presadili 62 ledvic, čakalna vrsta za presaditev ledvic pa je po besedah manj kot eno leto.
Šov Veliki darovalec
Pred leti je veliko prahu dvigoval nizozemski resničnostni šov, v katerem je umirajoča ženska izbirala človeka, ki mu bo darovala svojo ledvico. Kasneje se je izkazalo, da je bil šov Veliki darovalec potegavščina. "Umirajoča ženska" je bila povsem zdrava, so razkrili v zadnjih minutah šova, trije tekmovalci pa so bili pravi pacienti, ki so res potrebovali novo ledvico. Ustvarjalci so šov zagovarjali, češ da so z njim želeli opozoriti na pomanjkanje darovanih organov na Nizozemskem.
Bogati Arabci v Libanon po nove organe
Še slabše je v Libanonu. Država, nekoč znana kot bližnjevzhodna Švica, ima dolgo tradicijo trgovine s človeškimi organi. Pogoji za trgovanje so odlični, saj se preprodajalcem organov ni treba bati državnega nadzora. Vsako leto pride iz cele regije v Bejrut v tamkajšnje priznane bolnišnice na zdravljenje na deset tisoče bogatih Arabcev. Oblastem je malo mar, ali se domov vrnejo z novim nosom ali pa novo ledvico, piše Spiegel.
Ponudba presega povpraševanje
Doslej so večino organov "darovali" obupani Palestinci, s sirskimi begunci, ki so pred državljansko vojno v Siriji zbežali v sosednji Libanon, pa se je povečala ponudba organov in posledično znižala njihova cena. Ponudba ledvic presega povpraševanje. Pred sedmimi meseci je 19-letni Raid (to ni njegovo pravo ime) iz obleganega Aleppa v Siriji skupaj s starši ter šestimi brati in sestrami, prišel v Libanon. Družini je v Bejrutu kmalu pošel prihranjen denar. Raid je od sorodnika izvedel, da bi družinske finančne težave lahko rešil s prodajo svoje ledvice. Napotil ga je k moškemu, ki ga imenuje Abu Husein in je del tolpe, ki sodeluje pri trgovini s človeškimi organi. Specializirala se je za ledvice.
Raid ni imel težav s prodajo svoje ledvice, saj je zdrav in nekadilec. Med pregledom so mu zdravniki celo obljubljali, da mu bo z malo sreče ledvica zrasla nazaj. Donatorji ledvic morajo več let hoditi na zdravniške preglede, ki pa si jih pacienti kot je Raid ne morejo privoščiti. Za ledvico je dobil okoli 5.200 evrov. Osemčlanska družina naj bi s tem denarjem preživela zimo, kako se bodo preživljali nato, ne vedo.
Kupci organov tudi v Evropi
Trgovina z organi je nevaren in nezakonit posel. Tolpa zato operacije izvaja v sumljivih podzemnih klinikah. Šef Abu Huseina je v revnejših predelih Bejruta poznan kot "Veliki moški". Pred 15 meseci je 26-letnemu Huseinu našel delo: najdi ljudi, ki so pripravljeni prodati svoje organe. Zaradi velikega pritoka sirskih beguncev je ocenil, da ponudba organov ne bo majhna. Ni se zmotil.
Tolpa Velikega moškega je po oceni Abu Huseina v zadnjem letu preprodala 150 ledvic, ostalim tolpam naj bi šlo enako dobro. V zadnjem mesecu je na kliniko v stanovanjskem bloku na odvzem ledvic odpeljal 15 ali 16 "donatorjev" ledvic. Vsi so bili sirski begunci, stari med 14 in 30 let. "Kupce" imajo tako v perzijskem zalivu kot tudi v ZDA in Evropi. Strokovnjaki ocenjujejo, da se na svetu vsako leto nezakonito presadi med pet- in deset tisoč ledvic.
"Vseeno mi je, če umreš"
Vsi imajo koristi od trgovine s človeškimi organi, svoje početje zagovarja Abu Husein – sirski begunci dobijo denar, bolni, ki za ledvico plačajo do okoli 11 tisoč evrov, pa novo življenje. Sam zasluži okoli 500 evrov od vsake prodaje, ki jo organizira. Toliko učitelj v Libanonu zasluži v enem mesecu. Da njegova trditev ne drži povsem, dokazuje Raid, poroča Spiegel. Teden dni po tem, ko so mu izrezali ledvico, se počuti zelo slabo. Potreboval bi zdravila, ki so mu jih obljubili. Abu Husein se ne zmeni za njegove težave: "Vseeno mi je, če umreš. Tako ali tako si odpisan".
4
