Barroso pozval k odpravi ovir za delovanje notranjega trga EU

Poleg tega se je predsednik Evropske komisije zavzel za prerazdelitev dolga v območju evra in zanikal, da sta komisija in IMF preveč ostra do Grčije. Zakonodaja še ni urejena Barroso je bil v nagovoru evropskih poslancev v Strasbourgu kritičen, ker države članice EU še niso v celoti implementirale zakonodaje za pospešitev gospodarske rasti. To se mu zdi nepojmljivo. Skladno s tem je članice EU pozval k odpravi še preostalih nacionalnih ovir za delovanje notranjega trga EU, da bi s tem Evropa dobila nov zagon za gospodarsko rast. "Notranji trg je naš najmočnejši motor rasti" V Bruslju ves čas opozarjajo, da se v dokončanju notranjega trga povezave skrivajo številne priložnosti za rast in nova delovna mesta, prav odprava preostalih ovir za prost pretok blaga, ljudi in storitev pa je po njihovem mnenju eno od orodij za izhod iz trenutnih težav. "Notranji trg je naš najmočnejši motor rasti", je dejal Barroso. Ravno zaradi tega je obžaloval, da članice unije v nacionalne zakonodaje še vedno niso prenesle direktiv in uredb, ki imajo nesporen pozitiven učinek na rast. Samo polno učinkovanje direktive o storitvah bi k rasti v EU po njegovih besedah prispevalo 1,5 odstotne točke na leto. Barroso je napovedal nove ukrepe Barroso je v luči sklepov voditeljev držav in vlad unije napovedal, da bo komisija še letos predlagala nov nabor ukrepov za dokončanje notranjega trga, pri čemer bo poudarek na vzpostavitvi trga digitalnih vsebin in odprava necarinskih ovir, ki še vedno obstajajo med članicami povezave. V tej luči je ob predstavitvi svežnja za zaposlovanje pozval tudi k odpravi preostalih ovir za prost pretok dela v uniji. Barroso: Prerazporediti bi morali javni dolg Predsednik Evropske komisije je spregovoril tudi o gospodarski krizi v EU in o položaju Grčije. Kot je poudaril, bi se morale države z evrom z javnimi dolgovi spopasti s skupnimi močmi. "V komisiji smo prepričani, da bi morali s ciljem zagotovitve večje proračunske discipline in zmanjšanja razlik v območju evra prerazdeliti javni dolg."

Nemčija noče plačevati tujih dolgov To bi lahko razjezilo Nemce. Največje evropsko gospodarstvo je sicer po izbruhu dolžniške krize območja s skupno evropsko valuto pristalo na vzpostavitev stalnega mehanizma za zaščito evra (ESM), a je ves čas zavračalo predloge, da bi še bolj prispevalo k plačevanju računov ranljivih držav z evrom. Lani je tako Berlin zavrnil predlog komisije glede skupnih evrskih obveznic.

Grčija naj naredi korak v pravo smer Poleg tega je prvi mož komisije zavrnil očitke, da sta EU in Mednarodni denarni sklad (IMF) preveč zahtevna do Grčije. Pri tem je spomnil, da je Grčija z regionalno finančno pomočjo in dvema paketoma območja evra in IMF v minulem obdobju prišla do 380 milijard evrov.

Zdaj so na vrsti Atene, da poskrbijo za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in potrebne gospodarske reforme, je menil Barroso. Pri tem je predstavil obsežen dokument, s katerim je komisija definirala možna področja za takojšnje ukrepanje.

Bo Grčija rezultate žela še letos? Če bi Grčija, ki je v recesiji že od leta 2008, do septembra dokapitalizirala banke, skrajšala postopke in znižala stroške za vzpostavitev podjetja na tri dni in 100 evrov, privatizirala plinske in energetske družbe, izdelala načrt za zaposlovanje mladih, med katerimi je zdaj 50 odstotkov brezposelnih, bi lahko rezultate žela še letos, je menil.