Avstrija bo sprejemala le še migrante, ki bodo zaprosili za azil v Nemčiji

Avstrija bo tako na meji zavrnila vsakega begunca, ki bo želel azil v drugih državah, na primer na Švedskem, je za avstrijsko televizijo Ö1 povedala ministrica in pojasnila, da gre za odziv Avstrije na zaostritev režima na avstrijski meji z nemško deželo Bavarsko, potem ko je Nemčija začela zavračati vse tiste, ki ne mislijo zaprositi za azil v Nemčiji, ampak želijo pot nadaljevati naprej proti drugim zahodnoevropskim državam.

Avstrija bo ob tem uvedla tudi zgornjo mejo števila beguncev, ki jih namerava sprejeti. Ta številka za zdaj sicer še ni določena, je še povedala ministrica. Ko bo ta prag dosežen, bodo ostali morali čakati v t. i. "tranzitnih conah" oz. "tamponskih conah". "Ne bomo jih več pustili v notranjost države," je povedala ministrica.

Skupno nadziranje meje? Avstrija se z Nemčijo in Slovenijo dogovarja za omejevanje prihoda migrantov in za skupno nadziranje zunanje schengenske meje na slovensko-hrvaški meji, je včeraj potrdilo avstrijsko notranje ministrstvo.

Potem ko je Nemčija sprejela odločitev, da zavrne migrante, ki želijo pot nadaljevati prek njenega ozemlja, je Avstrija začela podrobneje pregledovati migrante, ki prihajajo iz Slovenije. V zadnjih treh tednih je na meji s Slovenijo zavrnila okoli tri tisoč migrantov, ki so lagali o državi izvora.

Dogovora med državami še ni

Kot pravi državni sekretar Boštjan Šefic, za zdaj še ni skupnega dogovora o kriterijih za prehajanje migrantov med Avstrijo, Nemčijo in drugimi državami, a je optimističen, da bi se lahko dogovorili v doglednem času.

Šefic dodaja, da bo morebitno zaostrovanje režima na južni meji predvsem ocena vlade. Če se bodo nagibali k dogovoru, potreb po tem ne bo, če pa se zadeve ne bi odvijale v pravi smeri, bodo morali sprejeti ustrezne ukrepe.

Hrvaška o skupnih dogovorih glede meje ni obveščena Hrvaško notranje ministrstvo uradno ni obveščeno o dogovorih Avstrije, Nemčije in Slovenije o omejevanju prihoda migrantov in skupnem nadziranju zunanje schengenske meje na slovensko-hrvaški strani, so povedali za STA. Ob tem so poudarili, da bi pri dogovorih morale sodelovati vse države na begunski poti.

Vlada žične ograje ne postavlja po celotni meji s Hrvaško

Na današnji seji je poudarila tudi, da ne zapira mej in je zavrnila možnost, da bi lahko druge države migrante množično vračale v Slovenijo. Kot so zapisali v sporočilu po seji, ima Slovenija obvezo zgolj do sprejema migrantov na podlagi dublinske uredbe.

Ograjo dnevno varujejo s patruljami pripadnikov Slovenske vojske ter slovenskih in gostujočih policistov.

Cerar predstavil svoj načrt Med včerajšnjim obiskom v Berlinu pa je slovenski premier Miro Cerar nemški kanclerki Angeli Merkel predstavil morebitne težave, s katerimi bi se lahko soočila Slovenija, če bi države severno od nas še bolj omejile prehod svojih meja za migrante. Hkrati ji je predstavil predlog o dvostopenjskem procesu krepitve nadzora nezakonitih prehajanj meja na t. i. balkanski poti, torej ob okrepljenem nadzoru na meji s Turčijo tudi okrepljen nadzor med Makedonijo in Grčijo, s katerim bi lahko znatneje zmanjšali nezakonito prehajanje meja na tej poti.

Jean-Claude Juncker je na prvi novinarski konferenci v Bruslju v novem letu, na kateri je povzel delo komisije v minulem letu in izzive v tem letu izpostavil, da tega sicer ne želi pretirano dramatizirati, a da vendarle obstaja zelo močna vez med schengenskim območjem brez nadzora na notranjih mejah ter skupno evropsko valuto in notranjim trgom.

Juncker je okrcal članice, da ne ukrepajo v skladu s svojimi odločitvami, in poudaril, da je komisija storila vse, kar je lahko. "Manj oholosti in več ukrepanja," je pozval članice unije v novem letu.