Torek, 28. 3. 2017, 16.42
6 let, 7 mesecev
Ambasadorski stol iz lesa z Lampeduse
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
V berlinskem socialnem podjetju Cucula je nastalo oblikovalsko pohištvo z močno simboliko, saj gre za les z otoka Lampedusa. Stoli in drugi kosi imajo tudi pomembno družbeno vlogo – gre za povezovanje med begunci in lokalnimi ustvarjalci s ciljem aktivnega vključevanja priseljencev v novo okolje.
Berlinsko socialno podjetje Cucola, ki je lani prejelo tudi nagrado Evropske komisije za socialno inovacijo na področju podpore in vključevanja beguncev v Evropi, je primer dobre proaktivne prakse za delo z begunci tudi onkraj svojih meja.
Jessy Medernach iz berlinskega socialnega podjetja Cucula, ki je primer dobre prakse tudi onkraj Nemčije in je lani prejel nagrado Evropske komisije za socialno inovacijo na področju vključevanja beguncev: "Treba je prekiniti socialno izolacijo ljudi, ki so k nam prišli po dolgi in naporni poti. Ko se nato znajdejo pri nas, cele dneve čakajo in nimajo možnosti za delo. Dostop do izobrazbe in zaposlitve sta pomembni polji pri vključevanju v družbo."
Razvijati se je začelo leta 2014 z zagonom pilotnega projekta oblikovalskih delavnic, na katerih prek rokodelstva in ustvarjalnosti povezujejo lokalne oblikovalce in begunce. "Naš cilj je odgovoriti na potrebe beguncev, kar vključuje vstop v družbo prek izobraževanja in dela, ob tem pa ob naših dejavnostih krepiti tudi širšo družbeno zavest o stanju beguncev v novi državi," pravi Jessy Medernach iz berlinske Cucole.
Zato so se odločili za socialno podjetje, ki ponuja že omenjene oblikovalske delavnice, pa tudi različne programe izobraževanja: od nemščine, usmerjene k različnih poklicnim področjem, do matematike in drugega integracijskega programa, ki vključuje pomoč pri pisanju življenjepisov in usmerjanj pri iskanju zaposlitve.
Stoli podjetja Cucula, ki imajo poleg oblikovalske in uporabne vrednosti tudi družbeno, saj jih je mogoče razumeti kot ambasadorje, ki s kontekstom nastanka v širši prostor prinašajo zavest o begunski problematiki.
Vstop beguncev na trg dela traja dolgo
Evropske raziskave kažejo, da je za osebe s priznano mednarodno zaščito vstop na trg dela dolgotrajen proces. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije traja kar od pet do šest let, da se vanj vključi več kot polovica iskalcev dela. Da dosežejo stopnjo zaposljivosti, ki so primerljive s tistimi, ki veljajo za lokalno prebivalstvo, pa traja dvajset let.
Ob soočanju z ekonomsko in socialno izolacijo, s tem pa tudi prisilno pasiviziacijo, je pomembna čim hitrejša integracija beguncev, zagotovljena z različnimi podpornimi vključevalnimi programi, je skozi prakso mogoče prebirati eno od sporočil socialnega podjetja Cucola.
Ta je s svojim delovanjem za razliko od vladnih programov odprto za prav vse, poudarja Jessy Medernach.
Ob spopadanju z ekonomsko in socialno izolacijo, s tem pa tudi s prisilno pasiviziacijo, je pomembna čim hitrejša integracija beguncev, zagotovljena z različnimi podpornimi vključevalnimi programi, je mogoče povzeti besede Jessy Medernach iz socialnega podjetja Cucula.
Omogočanje aktivnosti tudi za tiste, ki na dolgi rok morda ne bodo ostali v državi gostiteljici, vendar s tem izpopolnjujejo svoja znanja in veščine, ki jim bodo koristile tudi v prihodnje, pa je izrednega pomena v življenju beguncev – in to so izhodišča Cucule. Vse to spremlja tudi zavedanje o pomenu aktivnosti, ki osmišljujejo begunski vsakdan, pomaga posamezniku pri njegovem opolnomočenju in ga podpira pri ponovnem doseganju njegove preživetvene in družbene avtonomnosti.
V projekt pa je vključen še en vidik migracij, in sicer perspektiva, da begunci v nova kulturna okolja prinašajo svoje znanje, talente, veščine in izkušnje, s čimer dopolnjujejo ta prostor. Če jim ponudimo mesto, lahko prispevajo tudi k razvoju novih oblik sodelovanja in ustvarjanja.
Vse to je mogoče prebirati v ozadju pohištva Cucula, ki ob prepričljivi oblikovalski in obrtniški izvedbi prinaša tudi jasno simbolno plat, pospremljeno z življenjskimi zgodbami avtorjev.
Ime organizacije Cucula izvira iz besede, ki v zahodnoafriškem jeziku hausa pomeni "narediti nekaj skupaj" oz. "skrb drug za drugega". Takšno je tudi izhodišče socialnega podjetja, ki učinke na več ravneh soustvarja s priseljenci in ne le v njihovem imenu oz. zanje.
Skrb drug za drugega
Ime platforme, usmerjene k akciji in oprijemljivim rezultatom na področju begunstva v Nemčiji, ki (lahko) daje zalet tudi drugim pobudam tako po evropskih državah kot tudi pri nas, izvira iz besede cucula, ki v zahodnoafriškem jeziku hausa pomeni "narediti nekaj skupaj" oz. označuje "skrb drug za drugega". S tem že v imenu opredeljuje izhodišče organizacije, ki se v grajenju prihodnosti za begunce zavzema za sodelovanje, torej da z učinki na več ravneh ustvarjajo skupaj s priseljenci in ne le v njihovem imenu oz. zanje.
Les ladij, s katerimi so afriški begunci prišli v Evropo, na otok Lampedusa.
Stoli z lesom z begunske poti
V zastavljenih okvirih so nastali stoli, sestavljeni iz elementov z mediteranske poti. Lesna sedala so narejena tudi iz kosov lesa z ladij, s katerimi so afriški begunci prišli na italijanski otok Lampedusa, tako pa so postala ambasadorji svojih izdelovalcev oz. prenašalci migrantskih življenjskih izkušenj v širše družbeno okolje. Ob svoji uporabni vrednosti imajo ti tudi simbolni pomen, saj je njihovo ozadje lahko sprožilec razmišljanj, pogovorov in vživljanja v begunske okoliščine.
Z zaslužkom od prodaje lesenega pohištva v socialnem podjetništvu ob donacijah zagotavljajo financiranje izobraževalnega programa za migrante. To je sistem delovanja Cucule, kjer pa v okviru oblikovalskih delavnic že nastajajo novi izdelki. Kot pravi Jessy Mendernach, bo tokrat šlo predvsem za manjše dodatke za dom, kaj več pa še ne pove.
Dostop do dela in izobraževanja sta pomembni polji za vključevanje beguncev v družbeno okolje.
Živi ambasadorji
Ob svojih izdelkih, ki prek prodaje in nadaljnje uporabe v krogotok spravljajo življenjske zgodbe in se zavzemajo za grajenje prihodnosti beguncev, pa ima Cucula tudi žive ambasadorje. Te, ki podpirajo njihovo idejo in delovanje, s tem pa predvsem usmerjajo vprašanje na to temo, tako v Nemčiji kot tudi širše po Evropi.
Dansko-islandski umetnik Olafur Eliasson, eden izmed njihovih podpornikov, pravi: "Kaj je resničnost? Verjamem, da je resnično nekaj, kar ustvarjamo skupaj. Je nekaj, za kar se pogajamo. Cucula je projekt, ki ne sprejema trenutne begunske resničnosti v Nemčiji, in si zato – skupaj z begunci – prizadeva za oblikovanje drugačne resničnosti. Cucula je pobuda od spodaj navzgor, ki kaže, da utopija lahko postane resničnost. Nujno potrebujemo projekte, kot je ta, in ti potrebujejo našo podporo, ker ne koristijo samo beguncem, temveč družbi nasploh. Potrebujemo takšne projekte, ker nas podpirajo, pomagajo nam pri drugačnem zamišljanju naše družbe."
Dansko-islandski umetnik Olafur Eliasson, eden izmed podpornikov berlinske organizacije, med drugim pravi, da je Cucula projekt, ki ne sprejema trenutne begunske resničnosti v Nemčiji. Eliasson si zato – skupaj z begunci – prizadeva za oblikovanje drugačnega stanja in se trudi, da takšne pobude ne koristijo le beguncem, temveč družbi na sploh.
