SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Al Jazeera: Slovenija se pripravlja na neprijetno poletje

4

termometer

 | Foto:
Država, ki je iz komunizma izšla v boljšem položaju kot njene sosede, vendar pa jo je zdaj udarila huda gospodarska kriza, piše spletna stran Al Jazeera.

Avtor članka Peter Geoghegan je svojo analizo o Sloveniji začel s sprehodom v preteklost. Slovenijo je opisal kot motor Jugoslavije, pri tem pa omenja glagol gospodariti, ki ga opiše kot zmožnost upravljanja s financami. Gospodarjenje naj bi tako po njegovem mnenju rešilo Slovenijo ob njeni neodvisnosti, vendar pa so se razmere spremenile po dveh desetletjih. "Slovenski ugled zaradi upravljanja z državnimi financami, kot status državnih obveznic, se je spremenil v smeti," piše Al Jazeera.

Slovenija dobila še dve leti, da uredi proračunski primanjkljaj Evropska komisija je Sloveniji povedala, da bo zadolženi bančni sistem potreboval neodvisno preiskavo. V istem poročilu pa je Slovenija dobila še dve leti časa, da proračunski primanjkljaj zniža pod tri odstotke BDP-ja, kot zahteva EU. Hkrati je komisija pozvala premierko Alenko Bratušek, da začne izvajanje ukrepov, ki jih je pretekli mesec predstavila Bruslju. Med ukrepi so prodaja 15 državnih podjetij, zvišanje DDV-ja in ustanovitev slabe banke.

S tem pa se je po navedbah Geoghegana izognila, da bi postala šesta država članica, ki bi potrebovala mednarodno pomoč, vendar je "v tej alpski deželi vse prej kot zeleno". Kot navaja Al Jazeera, je v Ljubljani veliko nezasedenih stanovanjskih blokov, po državi pa nezaposlenost narašča in je dosegla že 13 odstotkov. "Slovenija se je od leta 2009 dvakrat znašla v recesiji. To leto se bo gospodarstvo skrčilo še za dva odstotka, napovedi pa so slabe," je za Al Jazeero povedal eden od slovenskih ekonomistov, ki pa je želel ostati anonimen. "Domači sektor se krči, izvozni sektor pa izgublja privlačnost," je še dejal.

Ob osamosvojitvi je bila najbolj razvita država v vzhodni Evropi Ko se je Slovenija leta 1991 osamosvojila, je bila daleč najbolj razvita država v vzhodni Evropi. Titova reforma jugoslovanskega socialističnega sistema leta 1974 je pripomogla, da se je Jugoslavija odprla svetu, tako gospodarsko kot družbeno. Slovenija je izkoristila svojo geografsko lego in pritegnila mednarodna podjetja, kot sta Bayer in Renault, ki sta v Sloveniji zgradila svoji tovarni. "Imeli smo komunizem, vendar ni bil tako močan kot v drugih državah," je za Al Jazeero povedal slovenski novinar Primož Cirman.

V zgodnjih devetdesetih letih je prva generacija slovenskih voditeljev želela konsolidirati gospodarsko moč znotraj države, namesto da bi sledila valu privatizacije, ki je bil značilen za vzhodno Evropo. "Prvič v svoji zgodovini smo bili lastniki svoje zemlje. Mislili smo si: 'Tega ne smemo zavreči, privatizirajmo počasi,'" je za Al Jazeero še povedal Cirman.

94 odstotkov Slovencev je prepričanih, da so podkupnine nekaj običajnega Korenine zdajšnje gospodarske krize pa izvirajo iz prehoda iz socializma na tržno gospodarstvo. Večina uspešnih slovenskih podjetij je ostala v rokah države in menedžerjev nove generacije, ki so zaprošali za ogromna posojila, s katerimi so kupili večinski delež delnic podjetij, v katerih so delali. Kriza pa je po mnenju Al Jazeere razkrila tesne vezi med podjetništvom in politiko. V začetku leta je bil takratni premier Janez Janša prisiljen odstopiti potem, ko je bilo objavljeno poročilo protikorupcijske komisije. Pri tem pa spletna stran navaja rezultate ankete Ernst & Young, ki kažejo, da 94 odstotkov Slovencev verjame, da je sprejemanje podkupnin normalna praksa v poslovanju podjetij.

Al Jazeera pa opozarja tudi na pozitivne vidike. Pri 56 odstotkih je javni dolg pod povprečjem EU-ja. Slovenski bančni sektor je le 1,6-krat BDP-ja. Nekatere poslovne zgodbe so uspešne, predvsem na področju tehnologije. Kljub temu pa ni videti luči na koncu tunela, čeprav je Slovenija dobila zeleno luč iz Bruslja. "Gospodarstvo se je sesulo. Imamo podkupljiv politični razred in menedžerski sistem," je za Al Jazeero povedal profesor sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti Franc Trček. "Ljudje so povedali, da imajo tega dovolj. Kljub temu pa bo polovica ljudi volila za svoje stare stranke, druga polovica pa je v apatiji," je še dodal.

V Sloveniji je apatijo zamenjala frustracija "Na slovenskih ulicah pa je čutiti frustracijo, ne več apatije. Lansko jesen so Slovenijo zajeli protesti, ki so se začeli zaradi radarjev v Mariboru, zaradi katerih so se ljudje podali na ulice. Prvič od leta 1991 je bila policija prisiljena protestnike miriti s solzivcem. Mariborski župan Franc Kangler je moral odstopiti, vendar šele potem, ko so se protesti razširili po vsej Sloveniji, zaradi česar je padla tudi Janševa vlada," še piše Peter Geoghegan za Al Jazeero.

Medtem ko so se protesti umirili, pa je Cirman prepričan, da bi se lahko znova začeli. "Požar je pogašen, vendar je gorivo še vedno prisotno," je dejal za Al Jazeero in dodal, da kriza dokazuje to, da država ni ustrezno upravljala prehoda iz komunizma v kapitalizem, kot je mislil svet. "Smo v stanju šoka, ki se mu je Slovenija izogibala 20 let. Mogoče je naša zgodba dokaz, da ni mogoče spremeniti sistema brez šoka," Cirmanove besede povzema Al Jazeera.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin