termometer

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Ta dogodek je predsednik Evropskega parlamenta (EP) Jerzy Buzek leta 2010 opisal kot "dogovor dveh najhujših oblik totalitarizma v zgodovini človeštva". Izbiro 23. avgusta kot dneva spomina na mrtve je podprla tudi Vilniška deklaracija iz leta 2009, že leta 2008 pa je ta dan predlagala Praška deklaracija o evropski zavesti in komunizmu, ki jo je med drugim podpisal tudi nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. Triindvajseti avgust je imel poseben pomen v številnih državah, saj so na ta dan v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v zahodnih državah prirejali demonstracije, na katerih so opozarjali na sovjetske zločine in kršitve človekovih pravic. Protesti na "dan črnega traku" so se leta 1989 razširili na baltske države in svoj vrhunec dosegli, ko je dva milijona ljudi sklenilo roke in oblikovalo človeško verigo v protest nadaljevanju sovjetske okupacije.
Med motivi za sprejem resolucije so poudarili, da je bilo evropsko združevanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili dve svetovni vojni in nacistična tiranija, ta je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, bilo pa je tudi način preseganja globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem, združevanjem, končanjem vojne in zagotavljanjem demokracije.
Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo priznala nacizma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in ne bo izvedla poštenih in poglobljenih razprav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju.
Zaradi vsega tega je Evropski parlament v resoluciji pokazal spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi, se poklonil vsem, ki so se bojevali proti tiraniji in zatiranju, ter obnovil svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic. EP je poudaril pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave, ter znova potrdil svoje enotno mnenje proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje.
Opozoril je na dejstvo, da so se zadnji zločini proti človečnosti in dejanja genocida v Evropi dogajali še julija 1995 ter da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim ali totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost, pa tudi poudaril, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti.
EP je z resolucijo pozval k vzpostavitvi platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za totalitarno zgodovino, in k ustanovitvi vseevropskega dokumentacijskega/spominskega centra za žrtve vseh totalitarnih režimov, kot tudi h krepitvi obstoječih zadevnih finančnih instrumentov, da bi podprli strokovne zgodovinske raziskave.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.