22 držav v hudi dolžniški krizi, 71 jih bo kmalu tam

Svet in zlasti Evropa se intenzivno ukvarjata z dolgom Grčije, a to je le majhen delček svetovnega dolga, opozarja organizacija Jubilee Debt Campaign, ki je julija pripravila poročilo o zadolženosti držav. Jubilee Debt Campaign je zveza organizacij iz Velike Britanije, ki se zavzema za prenehanje dajanja posojil revnim državam pod nepravičnimi pogoji.

Slovenije ni med ogroženimi Objavila je lestvico 22 držav, ki so v hudi dolžniški krizi, tem pa sledi še 71 držav, ki se ji hitro približujejo. Slovenije na teh lestvicah ni.

V najhujši dolžniški krizi so Armenija, Belize, Kostarika, Hrvaška, Ciper, Dominikanska republika, Salvador, Gambija, Grčija, Grenada, Irska, Jamajka, Libanon, Makedonija, Maršalovi otoki, Črna gora, Portugalska, Španija, Šrilanka, Sveti Vincent in Grenadini, Tunizija in Ukrajina.

Na lestvici manj ogroženih držav so med drugimi tudi Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Srbija in Slovaška. Med državami, ki jim grozi dolžniška kriza v zasebnem sektorju, pa so Albanija, Avstralija, Belorusija, BiH, Brazilija, Turčija in Velika Britanija.

Svetovni dolg se je v štirih letih povečal za 30 odstotkov Skupni zunanji dolg neto zadolženih držav (držav, ki so več posojil prejele kot dale) je od leta 2011, ko je znašal 11,3 trilijona dolarjev (10,2 trilijona evrov), do leta 2014 narastel na 13,8 trilijona dolarjev (12,5 trilijona evrov), napovedujejo pa, da se bo letos povečal na 14,7 trilijona dolarjev (13,3 trilijona evrov). V zadnjih štirih letih naj bi se torej povečal za 30 odstotkov. Močno se je povečalo tudi posojanje revnim državam oziroma državam z nizkim prihodkom, kot jih imenuje svetovna banka.

Zadolževanje povečuje revščino in neenakost Raziskava kaže, da sta se v teh državah, kljub večjim posojilom, revščina in neenakost povečali. V Etiopiji, na primer, je BDP na prebivalca od leta 2005 do 2011 zrastel za 60 odstotkov, število ljudi, ki živi z manj kot dvema dolarjema (1,81 evra) na dan, pa se je povečalo za 5,4 milijona.

V Ugandi je leta 2006 povprečna plača med najrevnejšimi 40 odstotki prebivalstva znašala 439 ameriških dolarjev (397 evrov) na leto, med desetimi odstotki najbogatejših pa 3.769 dolarjev (3413 evrov). Leta 2013 so najbogatejši povprečno zaslužili 4.891 dolarjev (4428 evrov), najrevnejši pa 516 dolarjev (467 evrov) letno.

Največja nevarnost so javno-zasebna partnerstva V poročilu opozarjajo, da največje tveganje za prihodnje dolžniške krize predstavlja posojanje oziroma zadolževanje zasebnega sektorja. Tu izpostavljajo javno-zasebna partnerstva za infrastrukturne projekte, kjer naj bi šlo za prikrito, a dražjo obliko zadolževanja države, ker se navzven kaže le kot zmanjševanje premoženja države, pravi študija.

Padec cen surovin povzroča deflacijo Ker cene surovin padajo, so v nevarnosti predvsem države, ki so odvisne od njihovega izvoza. Padec cen je povzročil devalvacijo valut teh držav, s tem pa se je povečala cena njihovega zadolževanja v tujih valutah.

Izdatki za odplačevanje dolga bodo v Gani letos glede na ocene zrasli za 23 odstotkov prihodkov države, napoved svetovne banke je bila 16 odstotkov.

Posojanje naj bo odgovorno Da bi bilo globalno gospodarstvo manj izpostavljeno dolžniškim krizam, v poročilu predlagajo večje strukturne spremembe, med drugim večjo regulacijo bank in mednarodnih finančnih tokov, odpis dolgov državam, ki so v najhujši dolžniški krizi, prenehanje spodbujanja javno-zasebnih partnerstev kot način vlaganja v infrastrukturo in storitve ter podpiranje odgovornega posojanja in zadolževanja.