1,7 milijarde evrov kazni za osem finančnih institucij

Štiri izmed teh institucij so sodelovale v kartelu evrskih obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, šest pa jih je bilo vpletenih v enega ali več dvostranskih kartelov, povezanih z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti v japonskih jenih, so sporočili iz evropske komisije.

Obrestni izvedeni finančni instrumenti so finančni produkti, ki jih banke ali podjetja uporabljajo za upravljanje tveganja spremembe obrestnih mer. Z njimi se trguje po vsem svetu in imajo ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Njihova vrednost se določi glede na primerljivo obrestno mero, kot je na primer londonska medbančna obrestna mera LIBOR, ki se uporablja za različne valute, tudi za japonski jen, ali evrska medbančna obrestna mera EURIBOR.

"Zdrava konkurenčnost in transparentnost sta nujni za ustrezno delovanje finančnih trgov" Kot je dejal evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia, je šokantno ne le manipuliranje z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, temveč tudi skrivno sodelovanje med bankami, ki bi morale tekmovati ena z drugo. "Zdrava konkurenčnost in transparentnost sta nujni za ustrezno delovanje finančnih trgov," je poudaril in pristavil, da mora trg nuditi storitve realnemu gospodarstvu, ne pa le nekaj posameznikom.

Almunia je pojasnil še, da je cilj višine glob tako kaznovati kot odvrniti druge, da bi sledili takšnim praksam. Povrnitev zaupanja v finančne trge je po njegovi oceni nujna.

Najvišje globe so sicer doletele: - nemško banko Deutsche Bank, - francosko Societe Generale in - britansko Royal Bank of Scotland (RBS).

Deutsche Bank bo morala plačati 725 milijonov evrov, Societe Generale 446 milijonov evrov, RBS pa 391 milijonov evrov kazni.

Banke odgovornost prevalile na zaposlene Vse tri omenjene banke so danes odgovornost za nepravilnosti prevalile na individualne zaposlene.

V Deutsche Bank so navedli, da kazen zadeva pretekle prakse posameznikov, ki so grobo kršili vrednote in prepričanja njihove ustanove. Današnji razplet po njihovih besedah predstavlja pomemben korak v smeri razreševanja problemov banke. Globa je že upoštevana v ustvarjenih rezervacijah, so dodali.

Societe Generale: Za nepravilnosti v prvi vrsti kriv en sodelavec Da je za nepravilnosti v prvi vrsti kriv en sodelavec, so navedli v Societe Generale. Kot so izpostavili, je ta zaposleni ravnal mimo svojih nadrejenih oz. uprave. V banki so takšno ravnanje obsodili, saj da je povsem v nasprotju z njihovim kodeksom.

Prav tako so aktivnosti vpletenih posameznikov obsodili v RBS. Kot so dejali, so resne pomanjkljivosti v nadzoru zaznali februarja. Zatrdili so še, da so zadevo vzeli izjemno resno.

UBS in Barclays denarnim kaznim ušli, ker sta pomagali razkriti kartele Ameriški banki JP Morgan in Citigroup sta medtem doleteli globi v višini 80 in 70 milijonov evrov, britansko borznoposredniško hišo RP Martin pa globa v višini 247.000 evrov. Švicarska banka UBS in britanska banka Barclays sta denarnim kaznim ušli, in to zato, ker sta pomagali razkriti kartele.

Preiskava se sicer nadaljuje - med drugim v francoski banki Credit Agricole, britanski banki HSBC in britanskemu denarnemu posredniku ICAP. Komisija preiskuje tudi, ali je do manipulacij prihajalo tudi pri valutnih izvedenih instrumentih, torej tistih, ki temeljijo na menjalnih tečajih.

Sumi prisotni že ob izbruhu krize leta 2008 Sumi, da prihaja do nepravilnosti, so bili prisotni že ob izbruhu krize leta 2008, škandal pa je v polni meri izbruhnil lani. Tedaj se je namreč razvedelo, da so banke več let manipulirale z medbančnimi merami tako, da jim je to v določenih okoliščinah koristilo.

Banke Barclays, RBS in UBS so morale zaradi vpletenosti v manipulacije že plačati skupaj več kot 2,5 milijarde dolarjev kazni. Nizozemska Rabobank pa je oktobra sporočila, da bo plačala kazen v višini 774 milijonov evrov.