Četrtek, 8. 5. 2025, 16.07
5 ur, 27 minut
Zvišanje obrambnih izdatkov po navedbah stroke neizogibno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,57
Slovenija mora biti del večjega zavezništva, bodisi Nata bodisi nekega obrambnega krila EU, izpostavlja obramboslovka Jelena Juvan.
Napoved vlade o zvišanju obrambnih izdatkov je pričakovana in neizogibna, sta za STA ocenili obramboslovki Jelena Juvan in Maja Garb. Geopolitične razmere so zaostrene, Slovenija pa pri obrambnih izdatkih zaostaja za članicami Nata. Vlagati je treba v kadre in bataljonski skupini, delno pa lahko obrambni denar uporabimo v civilne namene, menita.
Odločitev o zvišanju obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do konca leta je edina mogoča, je ocenila predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jelena Juvan. "Dejansko nimamo izbire," meni.
Slovenija namreč mora biti del večjega zavezništva, bodisi Nata bodisi nekega obrambnega krila EU, saj je premajhna in prerevna, da bi lahko samostojno skrbela za vse vidike nacionalne varnosti oziroma obrambnega sistema, je prepričana.
"Varnostne razmere tako na evropski celini kot globalno so izjemno zaostrene," je poudarila Juvan. Ne gre le za vojno v Ukrajini, gre tudi za spremenjena razmerja med EU in ZDA. Ocenila je, da je zelo veliko vprašanje, kakšno bo stališče ZDA do zavezništva.
Že dolga leta capljamo za drugimi članicami Nata
Slovenija že zelo dolgo zamuja z oblikovanjem srednjega bojnega izvidniškega bataljona in srednje bojne bataljonske skupine, torej nakupom oklepnikov, kar je bila zaveza naše države Natu, pravi obramboslovka Maja Garb.
Tudi obramboslovka z iste katedre Maja Garb je poudarila, da mora Slovenija obrambne izdatke postopoma dvigniti. Slovenija pri teh izdatkih namreč dolga leta caplja za drugimi članicami Nata.
Poleg tega že zelo dolgo zamuja z oblikovanjem srednjega bojnega izvidniškega bataljona in srednje bojne bataljonske skupine, torej nakupom oklepnikov. To je ena od obljub Slovenije zvezi Nato, je izpostavila.
Obema sogovornicama se zdi napoved vlade, da bo krepila odpornost celotne družbe, ne le vojske in obrambnega sistema, smiselna. Garb pa je ob tem opozorila, da je dvojna raba, torej tako za vojaške kot civilne namene, lahko manj uporabna za vojaške namene, kot pa če bi bili projekti namenjeni samo vojaškim ciljem. Po drugi strani je oprema za dvojno rabo lahko bolj zapletena za uporabo v civilne namene.
Juvan: Šibka točka so kadri
Tudi vlaganje v dvojno rabo ne bo okrepilo odpornosti države, če ne bo vlaganja v kadre, ki so po mnenju Juvan najšibkejša točka sistema. "Ne glede na to, koliko novih in sodobnih oborožitvenih sistemov lahko nabavimo z višjim obrambnim proračunom, se bo treba bolj ukvarjati s kadri, torej s slabimi odnosi znotraj Slovenske vojske in nezadovoljstvom zaposlenih," je opozorila. Vojaški poklic je namreč specifičen, pripadniki vojske pa so del del sistema javnih uslužbencev, torej mnogi brez primernega plačila in možnosti napredovanj.
Sogovornici sta spomnili, da je politika v preteklih letih področje obrambe povsem zanemarila. Garb je dejala, da mora država imeti pripravljene oborožene sile, saj je treba sprejeti, da so tudi varnostna in obrambna prizadevanja, vključno z vojaško obrambo, pač del družbe.
To pa po besedah Garb ne pomeni, da moramo sprejeti militarizacijo družbe. Meni, da mora biti zvišanje postopno, in se ne strinja, "da se nenadoma in zelo na veliko začne namenjati sredstva za obrambo".
