Zoran Janković: Državljani se morajo vprašati, kdo zna izvesti to, kar obljublja

Zoran Janković je pred zadnjimi predčasnimi volitvami na hitro ustanovil stranko in v dobrem mesecu dni z njo zmagal na predčasnih volitvah. Vlade pa mu ni uspelo sestaviti. Menda zato, ker se ne zna iti politike in iskati kompromisov. Tudi danes pravi, da kompromisne vlade niso dobre in da so nas takšne vlade pripeljale do stanja, v katerem smo zdaj. Še bolj napačna se mu zdi politika Janeza Janše. Delo poslanca mu ne diši, čeprav še vedno prisega na vodilo: Delu čast in oblast. Če bodo tako hoteli državljani, pa je pripravljen stopiti na čelo vlade. Zase pravi, da je večkrat dokazal, da zna, in da bo tako tudi tokrat.

Ali vam je Janez Janša po znamenitem poročilu KPK res ponudil, da bi skupaj sestavili vlado? Janez Janša je enkrat javno izjavil, da sem bil kolateralna žrtev tega poročila. Prepričan sem, da bom na sodišču dokazal svojo nedolžnost. Potem bo moral KPK prevzeti odgovornost za svoje ravnanje. Predvsem takratno vodstvo ...

Ki ga ni več. Ki ga ni več. Trdim pa, da so me neupravičeno diskreditirali. Naj odgovorim na vaše vprašanje: z Janezom Janšo se nikoli nisva pogovarjala, da bi skupaj sestavljala vlado, kajti nasprotujem njegovi politiki in trdim, da je za državo slaba. Tega mnenja ne bom spremenil. Smer razvoja PS je popolnoma drugačna od smeri SDS, ki zavira razvoj. Še vedno trdim, da je bila politika Janeza Janše popolnoma napačna.

Kdo je zrušil vlado Alenke Bratušek? Sami so se zrušili. Sami so odstopili. Ne sprejmem tega, da bi bila to moja krivda. Nisem izbiral ne datuma kongresa, ne kraja, ne ure. Nisem organiziral avtobusov na kongres, ampak jih je organizirala stranka. Nisem obiskoval naših članov na terenu in v medijih se nisem odzival na pozive za intervjuje. Edino, kar sem naredil, je to, da sem napisal pismo, ki sem ga članom stranke poslal pred kongresom. V njem sem razložil, zakaj kandidiram. Na kongresu sem Alenko Bratušek pozval, naj ostane predsednica vlade pod pogojem, da začne uresničevati temeljne cilje programa PS.

Ni se odzvala. Potem so se Alenka Bratušek, Dejan Židan, Karel Erjavec in Gregor Virant na sestanku na Brdu odločili, da gredo na predčasne volitve. Odgovornost za rušenje vlade bodo morali prevzeti sami. Če bi želel špekulirati in delovati v svojo korist, bi se umaknil iz stranke, počakal, da vlada še eno leto vodi napačno politiko, nato bi se lahko vrnil zaželen. Pa nisem takšen. Država mi pomeni veliko več.

Ali mislite, da boste po volitvah lažje uresničili svoj program, kot bi ga z vlado Alenke Bratušek? Da, vendar bodo o tem odločili državljani. Pošteno sem povedal, da delo poslanca, ki ga sicer spoštujem, ni zame in da se vidim zgolj v izvršnih funkcijah. Če pa se bodo državljani na volitvah odločili za program PS, ki je edini mogoči za izhod iz krize, potem sem prepričan, da me bo svet stranke predlagal za mandatarja in bom to sprejel.

Obljubljate 10 tisoč delovnih mest do leta 2015, kako boste to naredili? Velik del našega gospodarstva so izvozniki, ki so zelo uspešni, treba jih je le pustiti pri miru, naj nadaljujejo. Treba je odpraviti birokratske ovire, predvsem ko gre za širitev njihove dejavnosti. Morali bi se izvajati infrastrukturni projekti, ki jih ima naša stranka v programu 2020, ampak se niso. Trdim, da bomo v devetih mesecih po oblikovanju vlade začeli graditi drugi tir železnice, v enem letu 3. razvojno os in razvojno os 3. a.

Gradili bomo hidroelektrarne na Savi, uredili odnose v rudniku TET. To so projekti, ki zagotavljajo nova delovna mesta. Aktivirali bi Primorje Ajdovščina, ki je podjetje z odličnimi referencami, in Cestno podjetje Maribor, ohranili bi Cimos, aktivirali Muro in novi lesnopredelovalni obrat na Kočevskem. Nova delovna mesta bodo med ljudmi vzbudila optimizem, zato se bo povečala poraba, kar pomeni, da bo tudi proizvodnja večja in bo prav tako ustvarila nova delovna mesta.

Kako bi financirali infrastrukturne projekte? Za koliko bi se morali zadolžiti? Za vse te naložbe so mogoči štirje viri financiranja; proračun, evropska sredstva, zasebni partnerji oziroma koncesije, četrti vir so sredstva državnih bank. Ko pravijo, da so sanirali bančni sistem, sprašujem, kaj ima od tega gospodarstvo. Državna banka, ki je v lasti države, mora slediti strategiji države. Del posojil, ki jih dajejo ali so jih dali, naj pretvorijo v kapital, s čimer bi postali solastniki podjetij.

Napačna se mi zdi rešitev, kot jo je ponujal minister Čufer, ki bi vsa podjetja prodal. Če je podjetje državno, ne pomeni, da je slabo. Predvsem so bila slaba vodstva. Imamo državna podjetja, ki so zelo dobra. Če začnem z Mercatorjem, ki sem ga vodil, vse do javnih podjetij znotraj ljubljanskega holdinga, Krke ...

Mercator ni več tako dober. Se strinjam. V tistem obdobju pa je bil Mercator najboljše podjetje v regiji. Ne samo v Sloveniji. Bil je edini trgovec na svetu, ki je dobil nagrado za najuglednejše podjetje. Običajno takšno nagrado prejmejo farmacevtska podjetja ali kakšno visokotehnološko podjetje. Na to smo bili s sodelavci v Mercatorju zelo ponosni. Ko sem postal predsednik uprave, smo imeli 15-odstotni tržni delež v Sloveniji.

Ko so me nekrivdno zamenjali, je bil tržni delež 51 odstotkov. Pred tem nismo imeli nobene trgovine zunaj Slovenije. Potem smo bili drugi trgovec na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Srbiji.

Erjavec bi vam rekel, da ste hkrati naredili 300 milijonov evrov dolgov. Gospod Erjavec govori na pamet, saj Mercator pozna zgolj kot kupec, ki je v njem nakupoval. Če bi sam dosegel uspeh pri vodenju kakšnega podjetja, bi to najbrž povedal. Pravi, da se bojuje za upokojence, hkrati je sodeloval v vladi, ki je 26 tisoč upokojencem odvzela pokojnine. Na prvem soočenju ni vedel, koliko dolguje Slovenija.

Kje se je zalomilo Mercatorju? Nima prave vizije. Tudi zdaj, pred volitvami, vsi kandidati govorijo, da bo bolje. Vsi verjamejo v svoje programe. Vprašanje je, ali znajo to, o čemer govorijo, tudi izpeljati. Ko sem prevzel vodenje Mercatorja, je ta imel ogromno izgubo. Ko sem odhajal, smo bili najboljše podjetje v regiji. Kupili smo 24 podjetij. Takrat je Mercator kupoval podjetja od Agrokorja, zdaj Agrokor kupuje Mercator.

Spet smo prišli do napačnih odločitev. Težava je, da ni prave vizije, kaj bi z Mercatorjem. Vsi samo čakajo, da bo prodan. Jaz pa pravim, da je to narobe.

Je treba Mercator prodati Agrokorju ali ne? Absolutno ne. Pa ne samo Agrokorju. Mercatorja ne smemo prodati. Kdo pa mislite, da je dal prednost slovenski proizvodnji v Mercatorju? To ni bila država. Tako smo se odločili s sodelavci v družbi. Razen najbolj prepoznavnih tujih blagovnih znamk smo uvedli izključno slovenske izdelke in s tem pomagali razvoju slovenske industrije.

Zame je nesprejemljivo uvažati čebulo iz Kitajske. Razlog je preprost. Če polovico proizvodnje Ljubljanskih mlekarn prodamo v Mercatorju, za kar te prejmejo plačilo, bodo njihovi delavci kupovali v Mercatorju. V teoriji je to preprosto, a je vprašanje, kdo zna obljubljeno izvesti tudi v praksi.

Državljani se morajo ob dosedanjih rezultatih kandidatov vprašati samo, kdo zna izvesti to, kar obljublja. V tem je moja prednost, ker sem edini od kandidatov in kandidatk, ki je vodil največjo družbo v zasebnem sektorju, kjer smo s sodelavci ustvarili najuspešnejše podjetje, in sem župan največje lokalne skupnosti. O rezultatih dela najboljše ekipe v Ljubljani se lahko vsakdo prepriča sam. Vedno pa državljani odločajo o tem, kaj želijo in komu verjamejo.

Poslušamo o lesni industriji, ki naj bi pomenila velik potencial. Ali je res tako? Mogoče pa ne znamo in nam podjetja v lesni industriji zato propadajo drugo za drugim? Vem, kaj je treba narediti, da bi preprečili propadanje. Zato tudi lahko postavim datume. Če mi ne bo uspelo, se bom umaknil. Tudi koalicijski partnerji me pri tem ne bodo ovirali. Če nekdo pride v koalicijo zaradi programa, se bomo tega držali ali pa koalicije ne bo več. Sicer gre samo za umiranje na obroke, kot je bilo z zadnjimi tremi vladami, ki so bile vlade kompromisov. Zdaj vidimo, kam nas je to pripeljalo. Pred volitvami leta 2011 ste v PS pravzaprav edini napovedali dvig DDV. Po mojem mnenju smo zato izgubili dva sedeža in nismo mogli sestaviti vlade. Zanimivo je, da so temu takrat vsi nasprotovali, čeprav sem dejal, da je treba državljanom pošteno povedati. Potem pa so vsi v zadnji vladi podprli dodaten dvig DDV, kar je zame popolno sprenevedanje.

Kaj pa vaš program v letu 2014 pravi o davkih? V letih 2014 in 2015 ne bo nobenih sprememb, ker za to ni možnosti. Čeprav bi morali davek znižati, ga pred letom 2016 ne moremo. Povišanja pa ne bo. Predvsem ne bo nobenega takega fiaska, kot je bil nedodelan nepremičninski davek.

Ali bi vi uvedli nepremičninski davek? Seveda. Smisel nepremičninskega davka je, da polovimo neplačnike, ki jih je veliko, in ločimo med objekti, ki so v uporabi, in tistimi, ki niso. Ne more pa biti tako nedodelan, da nekdo plača 300-krat več davka. Maksimalno povišanje davka za tiste, ki ga že plačujejo, je lahko 10-odstotno. A je treba poloviti neplačnike.

Kako pa to izvesti? Imam rešitev.

Naj naredimo nov popis? Obstoječi popis je treba, zdaj ko so ljudje dali pripombe, urediti.

Kdaj bi po vašem mnenju lahko uvedli nepremičninski davek? Pred letom 2016 ne bo mogoče.

Kakšen je vaš odnos do bruseljskih priporočil? Številni pravijo, da je to program prihodnje vlade. Program je napačen in ga je treba zavrniti. Če beremo med vrsticami, v njem piše tudi, kaj vse moramo prodati, manjka samo še to, da dodajo, komu naj prodamo in po kakšni ceni. Trdim, da je tudi Bruslju treba reči ne, kajti njegovi poskusi, ki so jih izvedli v Grčiji in na Cipru, so se pokazali za izjemno neuspešne. Edini pravi program za Slovenijo je program PS.

V javnosti se je uveljavilo mišljenje, da imamo prevelik in predrag javni sektor. Kakšen je vaš načrt, da bomo imeli, kot se rado reče, vitek javni sektor, ki bo dober servis državljanom? Trdim, da imamo odlično šolstvo, izjemno zdravstveno oskrbo, dobro policijo, gasilce, vojsko ... Je pa treba odpraviti odvečno birokracijo v državni upravi. Moja prednost je, da sem delal v zasebnem sektorju in vem, kakšne plače imajo in koliko delajo. Vem pa tudi, kakšne plače imajo v javnem sektorju in koliko delajo. Včeraj so na primer v Mestni hiši ob 22h še gorele luči, ker so delali.

Javni sektor najbolj kritizirajo tisti, ki od njega živijo in niso poskusili delati nič drugega. Za primer vzemite kandidate na volitvah. Preberite njihove življenjepise in hitro boste ugotovili, od česa so živeli, kje so do zdaj delali. In to prav vsi!

Lepo je imeti vse to, ampak denarja za plačilo ni. To so zgolj floskule, ker smo že za sanacijo bank porabili pet milijard evrov. Treba je spremeniti birokracijo, ta trenutno sama sebi piše zakone, ki omogočajo razloge, zakaj nečesa ni mogoče urediti. Pri nas v MOL se zavedamo, da smo servis meščanov. Zato je treba poiskati rešitev, ne pa ugotavljati, zakaj nečesa ne moremo narediti.

Nesprejemljivo je, da se na soglasje čaka po pet let. Tudi mi kot mestna občina čakamo tako dolgo. Roke je treba skrajšati, zakone pa popraviti, da so jasni vsem. Vsaka vloga bi morala biti obravnavana v 30 dneh, sicer se bo razumelo, da je soglasje potrjeno.

Kaj lahko PS ponudi upokojencem, pa jim ne ponujata že Karl Erjavec in Desus? Karl Erjavec govori eno, dela pa drugo. V zadnjih treh vladah je sodeloval pri tem, da so pokojnine upadle s 70 na 60 odstotkov povprečne neto plače. V mandatu z Janezom Janšo je omogočil, da so 26 tisoč upokojencem vzeli pokojnine. Te so prihodnje leto vrnili tudi zaradi zahteve PS.

On pravi, da jih je rešil, ker bi sicer še bolj upadle. Lahko govori, kar želi. Mi bomo nedvomno vrnili regres. Skrbeli bomo za to, da pokojnine nikoli ne bodo upadle pod 60 odstotkov povprečne plače. Od leta 2016 se bodo pokojnine znova začele usklajevati z rastjo življenjskih stroškov in s plačami.

Ena od najtežjih funkcij v državi, menda tudi nevarnih, je biti minister za zdravje. Kako bi vi reformirali zdravstveni resor in ali že imate kandidata za zdravstvenega ministra? Kdo si upa? Imam kandidata, ki si upa.

Kdo pa je? Rudi Dolšak. Predlagal sem ga predsednici vlade. Posodim ga.

Posodite? Da, ker je direktor Zdravstvenega doma Ljubljana. S svojo ekipo je dosegel izvrstne rezultate tako na strokovnem kot na finančnem področju. Prav v tem zdravstvenem domu je zaposlena dr. Tonka Poplas Susič, razglašena za evropsko zdravnico leta. To je tudi edini zdravstveni zavod v Sloveniji, ki ima več kot tisoč zaposlenih in je leto končal pozitivno, brez izgube. Treba je znati.

V zdravstvu pa bi morali narediti več stvari: centralizirati javno naročanje, direktorjem znova dati možnost, da zaposlujejo, da na urgenci ljudje ne bi čakali tudi po deset ur ... Menda je naše gospodarstvo premalo konkurenčno zaradi pretogega trga dela. Kako boste vi pomagali gospodarstvu? Nekateri delodajalci zahtevajo bolj prožno zaposlovanje in odpuščanje. V obdobju, ko sem vodil Mercator, teh težav nismo imeli, čeprav je bila zakonodaja takrat še bolj toga. Ljudem je treba poiskati delo, večina jih za brezposelnost ni kriva sama. Ta trenutek ne bi ničesar spreminjal.

Ljudi je treba tudi razumeti, da jih je strah, bojijo se, da bi izgubili delovno mesto. Če ni socialne varnosti, se družbi slabo piše. Treba je ustvariti pogoje za nova delovna mesta, zagnati gospodarstvo, ljudem vrniti optimizem. Delu čast in oblast, in to vsakemu delu. Sodelavce je treba spoštovati.