Znamka s podobo Hitlerja, ki jo je prikril napis Slovenija

Mednarodna filatelistična razstava kot osrednji dogodek te prireditve je v dvorani Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja v Mariboru zbrala razstavljavce iz 18 držav, ki so prispevali 177 eksponatov oziroma filatelističnih zgodb, poleg tega pa še 33 naslovov filatelistične literature, kar z drugimi besedami vse skupaj pomeni okrog 9.500 razstavnih listov. O razsežnosti razstave priča tudi podatek, da so bili eksponati razstavljeni v kar 750 vitrinah.

"Žal smo morali nekoliko omejiti razpisane razstavne razrede, saj nismo imeli na voljo toliko vitrin, kolikor je bilo interesa med razstavljavci, da bi prišli pokazat svoje primerke," pove naš sogovornik, mag. Bojan Bračič, predsednik Filatelističnega društva Maribor (FDM) in podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije (FZS), organizacij, ki sta tudi pripravili razstavo.

Znamke umetnine, ki pričajo o dogodkih skozi zgodovino O razstavi so začeli razmišljati že leta 2009 ob dejstvu, da bo Maribor evropska prestolnica kulture, kajti, kot pove Bračič, filatelija ni samo konjiček, ampak tudi del kulture, saj so znamke umetnine, ki prikazujejo, dokazujejo in evidentirajo različne dogodke skozi zgodovino. Zato je tudi ministrstvo za kulturo FZS dodelilo status organizacije, ki deluje na področju kulture v javnem interesu.

Razstava je potekala v dveh vsebinskih sklopih, Alpe–Jadran filatelija in Balkanfila, ker so na ta način tudi želeli povezati regionalni filatelistični grupaciji, katerih članica je FZS. Na razstavi sta sodelovali še dve gostujoči državi, in sicer Ciper, za katerega Bračič kot zanimivost pove, da so ga povabili zaradi političnih razlogov, saj sta bili med udeleženkami tudi Turčija in Grčija – in če Ciprčane povabi nevtralna država, potem ni nobenih zamer. Portugalsko kot druga sodelujoča država pa so povabili zato, doda Bračič, ker s portugalskimi filatelisti že kar nekaj časa prijateljsko sodelujejo in so bili lani tudi na njihovi razstavi, poleg tega pa je druga evropska prestolnica kulture v tem letu njihov Guimaraies.

Kako je mogoče tekmovati v filateliji? Hkrati z razstavo je na Mariborfili 2012 potekalo tudi tekmovanje razstavljenih eksponatov. Kako je mogoče tekmovati v filateliji, si najbrž laiki kar težko predstavljamo. "Pri ocenjevanju zbirk gre za ocenjevanje filatelistični zgodb, ki so iz različnih žanrov, kot je na primer tradicionalna filatelija. V tem žanru gre za pripoved o eni znamki ali o seriji znamk, od začetka, se pravi skice, ideje, oblikovanja, poskusnega odtisa, različnih variant končnega izdelka, glede na uporabljen papir, barve, stroj za perforacijo, napake, ki so se pojavile pri tisku, in tako naprej," razloži Bojan Bračič. Žanr je med drugim tudi poštna zgodovina, kjer ne gre toliko za same znamke kot bolj za cele pošiljke, ki so potovale po pošti, na kuvertah pa so različne poštne oznake in tako je mogoče spremljati skozi zgodovino razvoj žiga neke pošte, poštnih tarif, poštnih poti, priporočenih pisem, cenzuro na pošti in tako naprej.

"Mogoče je za širok krog obiskovalcev takšnih razstav kot žanr najbolj zanimiva tematska filatelija, kjer s pomočjo filatelističnega gradiva naredimo neke vrste strip, kjer namesto sličic uporabimo znamke, žige, telegrame, ilustrirane dopisnice in drugo gradivo," pove Bračič in pojasni, na kaj so sodniki najbolj pozorni pri ocenjevanju: "Zgodbe morajo imeti s pravilniki določeno strukturo, poleg poznavanja tega pa se ocenjujejo še kakovost prikazanega gradiva, ideja, inovativnost in tako naprej."

Še nekaj nujnega vedenja iz "filatelije za telebane" Ob spoznanju tekmovalnih pravil pa se laiki moramo vprašati tudi, kaj sploh je filatelija ali kaj se šteje kot filatelistično gradivo. "Gre za gradivo, ki je bilo narejeno z namenom, da se uporabi v poštnem prometu ali pa je bilo v njem tudi resnično uporabljeno. Najbolj tipične so seveda znamke, gre pa tudi za druge stvari, žige, cele pošiljke. Aerofilatelija na primer ne pomeni slike letala na znamkah, ampak pošiljke, ki so potovale po zraku z golobi, baloni, cepelini in tako naprej," še pojasni Bračič in se ozre še v zgodovino: "Do pojava znamk 6. maja 1840 govorimo o tako imenovali predfilateliji, saj je pošta potovala že prej. Na teh pismih so bile različne poštne oznake, od z roko napisanih tarif do žigov in drugih oznak za priporočeno pošto ali za vnaprej plačano pismo. Poštnino je nekoč praviloma plačeval naslovnik, in ne pošiljatelj kot danes."

Za katere raritete je treba odšteti največ? Takšni dogodki, kot je bil Mariborfila 2012, so tudi dobra priložnost, da izvemo, kaj sicer aktualnega se še dogaja v filateliji po svetu in doma. Na primer za katere raritete med filatelističnim gradivom so zbiralci pripravljeni odšteti največ. "Za trenutno najdražji kos velja tako imenovano bordojsko pismo, ki so ga poslali z otoka Mauritius vinskim trgovcem v Bordeauxu, od tod tudi ime. To je namreč edino pismo, na katerem sta obe znameniti znamki, modri in rdeči 'mauritius'." Na preostalih znanih pismih je namreč ali modri ali rdeči. To pismo je bilo prodano za okrog pet milijonov evrov. Med znamkami pa je najdražja švedski Treskilling Yellow, ki je na zadnji dražbi dosegla ceno 3,5 milijona evrov. Ampak takšne znamke ne kupujejo toliko filatelisti kot bolj investitorji, saj večina filatelistov ne zbira znamk zato, da bi z njimi obogatela," razkrije Bračič.

Seveda pa se kakšna posebna dragocenost najde tudi v zbirki našega sogovornika, ki se kot filatelist največ ukvarja z zgodovino mariborske pošte. Najbolj je ponosen na pismo, ki je bilo z mariborske pošte za naslovnika v Celju oddano 28. junija 1945. Na pismu je namreč znamka iz zbirke znamk, ki so jih na poštah našli takoj po do drugi svetovni vojni, s podobo Hitlerja, za uporabo pri nas pa so jih pretiskali z napisom Slovenija in datumom 9. 5. 1945. "To pismo me je sicer stalo 320 evrov," nam zaupa Bojan Bračič.

V Sloveniji več kot tisoč filatelistov Bojan Bračič ob koncu pove, da je v Sloveniji okrog 1.100 registriranih zbiralcev filatelističnega gradiva, torej članov filatelističnih društev. Je pa v Sloveniji precej več zbiralcev znamk, o čemer priča tudi podatek, da ima Pošta Slovenije več kot devet tisoč abonentov, torej tistih, ki redno kupujejo nove znamke.