Znamenita velikonočnica tudi letos cvetela v polnem sijaju

Gre za redko stepsko rastlino, ki v Sloveniji uspeva na štirih rastiščih, najbolj znano pa je v zadnjih letih prav gotovo tisto v Boletini blizu Ponikve pri Grobelnem, ki se razteza na približno dveh hektarjih površin. Tu si jo vsako leto z zanimanjem ogledujejo številni obiskovalci od blizu in daleč. Kot pove naš sogovornik Zlatko Zevnik, predsednik Turistično olepševalnega društva (TOD) iz Ponikve, si je od začetka marca letos rastišče ogledalo okrog 2.500 obiskovalcev, v času vodenih ogledov pa so v TOD pripravili tudi dežurno službo, ki so jo sestavljali dijaki Šolskega centra Šentjur.

Znanilka pomladi "Če nič drugega, je ena od pomembnih značilnosti velikonočnice gotovo to, da je ena prvih znanilk pomladi: ko okrog še leži sneg, na prisojnih legah velikonočnica že pokuka na plano in nas popelje v pomlad skupaj z mačicami, zvončki in trobenticami. Gre za redko, stepsko rastlino, ki potrebuje specifične pogoje, apnenčasta tla, posebno nego travnikov, ki ne smejo biti intenzivno obdelovani," je povedal Zevnik, ko smo ga povprašali, kaj so posebnosti velikonočnice.

Spada v rod kosmatincev (Pulsatilla), za katere je značilna poraščenost z nežnimi svilnatimi dlačicami, ki jo ščitijo pred mrazom. V zgodnjih pomladnih dneh velikonočnica razvije pokončne zvonaste cvetove, ki so sestavljeni iz šestih svetlovijoličastih listov, in takrat, v času polnega cvetenja, je seveda največji magnet za obiskovalce. Rastline iz rodu kosmatincev so zavarovane, saj so zaradi krčenja njihovega življenjskega okolja, ki ga povzročata intenzivno kmetijstvo in zaraščanje travnikov, močno ogrožene. Velikonočnica je uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst, kar med drugim tudi pomeni, da je trganje cvetov in izkopavanje rastlin prepovedano.

Vreme pospešilo ciklus cvetenja Med našim obiskom v Boletini žal nismo bili več priča njenemu čudovitemu videzu, ki ga ponuja ob polnem cvetenju, a zato obisk znamenitega rastišča ni bil nič manj zanimiv. "Cveteti je začela že konec februarja, ko so se pojavili manjši popki, glavno cvetenje pa je bilo v prvi polovici marca oziroma do še pred nekaj dnevi. Letos se je velikonočnica pojavila, ko je nekoliko popustil mraz, sledilo je obdobje suhega in toplega vremena, kar je bilo idealno za rast, ki pa se je pozneje ustavila, ker ni bilo več dovolj vlage. Zaradi tega je velikonočnica kakšen teden prej kot običajno končala ciklus cvetenja in odcvetela. Veseli pa, da se je ciklus cvetenja v celoti izpeljal, da so se rože lahko polno razvile. Pričakovati je, da bo tudi normalno odvrženo seme in da bo tako poskrbljeno za naslednji rod," je še povedal Zlatko Zevnik.

Zlatka Zavnika smo vprašali, ali je mogoče točno napovedati, kdaj bo velikonočnica zacvetela. "To je predvsem odvisno od vremena. Ljudje sicer vedo, da velikonočnica začne cveteti praviloma ob začetku meteorološke pomladi, na začetku marca, veliko pa jih pričakuje, da se bo cvetenje raztegnilo vse do velike noči, vendar v zadnjih letih praviloma odcveti že prej, razen morda na Boču, kjer je lega nekoliko višja," je dodal Zevnik.

Del Nature 2000 Rastišče velikonočnice na planini Boč je bilo bolj slavno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ga ljudje obiskovali v velikem številu. Mnogi domačini s Ponikve pa so vedeli, da imajo takšen biser tudi doma: "To je tako kot z običajnimi rastlinami, vse je okrog nas, vprašanje pa je, ali mi to opazimo. Skozi promocijo kraškega sveta, ki je tu pri nas, od izvorov vode, ponikalnic in tako naprej, pa je prišlo do zavedanja, da lahko tudi sami kaj več storimo pri ozaveščanju in zaščiti te rastline. Tako je leta 2006 občina Šentjur pri Celju odkupila rastišče od lastnika (še prej, leta 1993, pa je občina Šentjur večji del zemljišča zavarovala z občinskim odlokom, op. p.), mi pa smo sicer že leta 2004 poskrbeli za začasno vrvično ograjo na rastišču."

Sistematična organizirana skrb za ohranjanje velikonočnice se je začela leta 2006, ko je rastišče v Boletini postalo del posebnega varstvenega območja Nature 2000 in ko so v Turistično olepševalnem društvu Ponikva prejeli koncesijo za izvajanje zavez iz programa Natura 2000 (prek evropskega projekta LIFE3), kar med drugim tudi pomeni, da so okoli rastišča postavili ograjo iz lesenih stebrov in jeklene vrvi. Pred leti so namreč obiskovalci za seboj pustili poškodovano travno rušo in poteptane cvetlice, današnji obiskovalci pa so že zelo naravovarstveno ozaveščeni, je povedal Zevnik.

Velikonočnica in druge znamenitosti na Učni poti po Ponikvi Čeprav je torej velikonočnica že odcvetela, pa to ni razlog, da bi se v teh dneh ali pa v času bližnjih velikonočnih praznikov odrekli obisku na rastišču v Boletini oziroma na Ponikvi nasploh. Velikonočnico, čeprav pač ne v tako živopisni obliki, si je še vedno mogoče ogledati in jo opazovati od blizu. Poleg tega pa je rastišče velikonočnice tudi del kraške učne poti, ki nosi ime po znanem domačinu, pokojnem geologu dr. Stanku Buserju, na njej pa si je med drugim mogoče ogledati rastlinsko čistilno napravo, kraške izvire in ponikanje potoka. Drugi vsebinski sklop učne poti je Pot treh znamenitih ponikovških mož, posvečena znamenitim krajanom Ponikve, škofu Antonu Martinu Slomšku (letošnje t. i. Slomškovo leto je posvečeno 150-letnici njegove smrti), kartografu in geografu Blažu Kocenu ter slovničarju in leksikografu Mihaelu Zagajšku.