Zlato fiskalno pravilo: koga ima naša politika za norca? (VIDEO)

Prva država, ki je leta 2011 pokleknila pod bremenom finančnega dolga – Grčija. Proti varčevalnim ukrepom grške vlade v Atenah je pred parlamentom protestiralo več deset tisoč besnih in razočaranih Grkov.

In tega istega leta 2011 se je Slovenija pod vlado Boruta Pahorja še vedno brezglavo zadolževala, na rdeči preprogi Bruslja pa so se pogovarjali o rešitvi evropske denarne valute, evra.

A prava rešitev, kot jo imenujejo, je prišla iz Bruslja šele 31. januarja prihodnje leto s fiskalno pogodbo, ki bi okrepila proračunsko disciplino – temelj te pogodbe pa je zlato fiskalno pravilo, h kateremu se je vrh slovenske politike s Pahorjem na čelu v Vili Podrožnik zavezal dva tedna prej.

A po volitvah so za politično mizo prišli novi stari akterji, politična plošča se je obrnila in fiasko o zapisu zlatega pravila se je začel.

Politični vrh se je, tokrat pod vlado Janeza Janše, znova pripeljal v Vilo Podrožnik. Z govorniškega odra smo poslušali besede o soglasju postopka za spremembo ustave. A že naslednji dan smo iz državnega zbora slišali drugačni ton iz ust Zorana Jankovića – podpora ne bo samoumevna. In tako se je s političnega zemljevida fiskalno pravilo umaknilo za eno leto, medtem se je spet zamenjala vlada, SDS pa je aprila sklicala izredno sejo na temo zlatega pravila, a so jo prestavili. Razlog: letnica veljave fiskalnega pravila. Kompromisa pa politiki niso našli niti čez mesec dni.

Opozicija pa: časa za sprenevedanje ni, zadolževanje je vse dražje, vpis zlatega pravila bi zadolževanje pocenil, socialno državo pa ohranil.

Po enem letu in dogovarjanja glede vpisa zlatega fiskalnega pravila se torej lahko vprašamo, koga ima naša politika za norca.