SiolNET. Novice Slovenija
0,57

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Živijo v Sloveniji, a nimajo dostopa do pitne vode in električnega omrežja

0,57

termometer

voda

V Sloveniji je v 25 občinah 83 romskih naselij s skupno 6.600 prebivalci, kažejo podatki, ki jih je na podlagi javno dostopnih evidenc in z anketami pridobila medresorska delovna skupina za reševanje prostorske problematike Romov. Vsi še nimajo dostopa do vode, legalni priključek na električno omrežje ima približno 60 odstotkov stavb.

Medresorska delovna skupina za reševanje prostorske problematike Romov, ki se ji mandat izteka, pripravlja končno poročilo, ki bo vključevalo tudi predloge ukrepov. Vodja skupine Barbara Radovan je nekaj vsebin, ki jih bo vključevalo poročilo, na kratko predstavila na današnjem posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju, na katerem so govorili o odprtih vprašanjih položaja romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji.

Le 81 odstotkov Romov ima dostop do vodovoda

Kot je navedla, so prišli do podatka, da ima dostop do javnega vodovoda 81 odstotkov prebivalcev romskih naselij. Del prebivalcev se z vodo oskrbuje na lasten način, z vodnim dovoljenjem oziroma vrtino, vodnjakom, nekaj manj jih uporablja deževnico. Za en odstotek pa so ugotovili, da podatka ni oziroma da v resnici nima dostopa do vode.

Romi Novice AI: Slovenija krši pravice beguncem, izbrisanim in Romom

Polovica prebivalcev je priključena na kanalizacijo ali ima greznico

Nekoliko slabši so podatki glede čiščenja in odvajanja komunalnih voda. Ugotovili so namreč, da je dobra polovica prebivalcev romskih naselij priklopljena na javno kanalizacijo ali ima urejene greznice, slaba polovica pa tega nima urejenega na pravi način. Legalni priključek na električno omrežje ima približno 60 odstotkov stavb v romskih naseljih. Kriterij, ki so ga uporabili za romsko naselje, pa je, da ga sestavljajo vsaj trije naseljeni objekti.

Kakšne so rešitve?

Med predlogi, o njih se skupina sicer še dokončno usklajuje, je omenila vzpostavitev enotne, sistemizirane in periodično izvajane evidence spremljanja stanja v romskih naseljih, da bi lahko sledili, kakšne rezultate sploh dosegajo z ukrepi, ki se izvajajo. Smiselno se jim zdi tudi, da bi na ravni vlade zaradi prepletenosti problematike in različnih vključenih resorjev ustanovili projektno pisarno.

Romi Novice Slovenija mora izboljšati položaj Romov

Ustanovitev projektne pisarne bi bila po mnenju skupine smiselna tudi na ravni lokalnih skupnosti, ki imajo romska naselja. Po besedah Radovanove bi bile takšne pisarne most med občino in prebivalci romskih naselij. Na področju urejanja bivalnih razmer bi pomagale pri tistih zadevah, ki jim morajo kot vsi preostali prebivalci urediti Romi sami, ko občina izvede komunalno infrastrukturo.

Sicer pa je tudi Radovanova poudarila, da je nujno sodelovanje drugih resorjev. Bivanjske razmere so pogoj za socialne in izobraževalne vsebine, a velja tudi obratno, tudi boljše socialne in izobraževane razmere so tiste, ki bodo povzročile, da bo mogoče bolje urejati bivanjske razmere.

Za izboljšanje položaja Romov ključno sodelovanje

Predstavniki romske skupnosti, občin, državnih institucij in nevladnih organizacij so danes na posvetu pri Pahorju spregovorili o odprtih vprašanjih položaja romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji. Po njihovem mnenju položaja romske skupnosti ne bo mogoče spremeniti brez sodelovanja vseh in usklajenega medresorskega delovanja.

Da se ne bi ponovil primer Ambrusa

Predsednik republike Pahor je vse pozval, da ostanejo v dialogu in stvari urejajo s skupnimi napori, tudi v želji, da se ne bi ponovil primer Ambrusa. Kot je ugotavljal, je razprava pokazala na veliko potrebo po tesnejšem sodelovanju med romsko skupnostjo, lokalnimi skupnostmi in državnimi organi. Po njegovih besedah je jasno, da so potrebni ukrepi, ki so utemeljeni na načelu pozitivne diskriminacije, a je, kot je bilo slišati v razpravi, treba vztrajati tudi pri tem, da mora tudi romska skupnost razumeti vzajemnost pravic in dolžnosti.

V izhodišče današnjega posveta so postavili primer predvidene prostorsko-komunalne ureditve romskega naselja Žabjak-Brezje. Novomeški župan Gregor Macedoni je opozoril na vlogo države, na potrebo po celovitih politikah in medresorskem sodelovanju. Kot je med drugim pojasnil, je za omenjeni projekt ključni prostorski akt v občinskem svetu v prvem branju dobil podporo, a so nekaj dni zatem, že po izteku roka dobili mnenje kmetijskega ministrstva, da je zanje spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna na območju romskega naselja Žabjak na predlagani način nesprejemljivo.

Za predsednika Sveta romske skupnosti Slovenije Jožeka Horvata Muca je vprašanje predvsem, ali bo za reševanje romske tematike dovolj politične volje in želje. Na zadeve opozarjajo več desetletji, napredki pa so zelo majhni, je dejal. Skrajni čas je za ukrepanje države in lokalne skupnosti, obe sta krivi, da se je čakalo toliko let, je bil jasen predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič, ki je poudaril, da so se problemi kopičili, pristojne institucije pa so zgolj pripravljale analize.

Predsednik sveta krajevne skupnosti Bučna vas Andrej Redek in vodja regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec sta spomnila, da je podoben projekt ureditve naselja leta 1984 že bil, a se je naselje zatem le še širilo. V njem je velika nezaposlenost, manj kot odstotek ima končano osnovno šolo, je navedel Mesojedec, Redek pa je izpostavil tudi slabo varnostno situacijo.

Medtem ko Mesojedec legalizacijo naselja vidi kot "getoizacijo, ki bo v prihodnje še poslabšala situacijo", pa je Redek dejal, da ureditvi naselja ne nasprotujejo, a menijo, da je to le del tistega, kar je treba narediti. Kot so opozarjali tudi ostali sodelujoči, zgolj urejanje bivanjskih razmer namreč ni dovolj, ampak je treba ukrepati tudi na socialnem, izobraževalnem in ostalih področjih.

Legalizacija romskih naselij ni rešitev

Tudi po mnenju Nataše Žagar, ki je sama odraščala v romskem naselju, legalizacija romskih naselij ni rešitev. Izhod iz začaranega kroga vidi v tem, da se Romom omogoči, da dobijo delo, in v izobraževanju otrok, pri čemer je ključno sodelovanje vseh institucij. Kočevski župan Vladimir Prebilič je med tistimi, ki bi vezali prejemanje otroškega dodatka na prisotnost otroka v šoli, zavzel pa se je tudi za fleksibilizacijo zaposlovanja Romov pri javnih delih.

Kar pa zadeva urejanje bivanjskih razmer, Prebilič predlaga razmislek, da se občinam zagotovi dodatna sredstva za proaktivno reševanje bivanjskih vprašanj, na primer za nakup objektov ali za druge možnosti za preselitev. Predlaga pa tudi dolžniško amnestijo za Rome, ki so prezadolženi. Kot je dodal, ti danes nočejo kupiti parcel, ker bodo te zarubljene.

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • MarkJurko / 16.05.2018. ob 21:12 +1 0

    Me zanima. Če bi jaz na črno zgradil hišo ali več hiš, ali bi dobil elektriko in vodo? Ali bi mi porušili hišo in me pustili pod milim nebom? Najverjetneje.

    +1 0
  • Luksy82 / 16.05.2018. ob 22:46 0 0

    Imajo pa prost vstop v slovenske hise kjer lahko kradejo. Tudi ce so obsojeni zapora ne vidijo ce se ne peljejo slucajno mimo. otrokom ni treba hodit v solo pa ni ukrepa. Zaradi ogromnega stevila otrok in ker niso zaposleni dobijo taksne otroske dodatke da moje dve place niso dovolj. A moram se nastevat?

    0 0
delitve: 8
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin