Sodnica oprostila Jankovića: "Ne dokazi ne priče niso potrdili obtožb"

Sojenje se je začelo novembra lani. Do danes je sodišče predelalo vsa predlagana dokazna gradiva, zato so bile na vrsti sklepne besede tožilstva in obrambe ter izrek sodbe.

Tožilka Blanka Žgajnar je za ljubljanskega župana, kot že zgoraj omenjeno, predlagala tri leta zaporne kazni in 50 tisoč evrov denarne kazni. Hkrati je predlagala tudi, da občina vrne 250 tisoč protipravno pridobljene premoženjske koristi. "Gre za skrajno zavržno dejanje, ki ga je storil s pozicije župana, kot uradna oseba. Imel je moč, da predstavnike Gratela prisili v plačilo donacije. Ko so to storili, jim je omogočil nadaljevanje del," je navedla. Korist je sicer pridobil v korist drugega, za mestno občino. "Donacije niso prepovedane, če so prostovoljne," je dodala tožilka.

Odvetnik Zorana Jankovića Janez Koščak iz odvetniške pisarne Čeferin pa je sodišču predlagal oprostilno sodbo in uspel.

Sodnica: Ne dokazi ne priče niso potrdili obtožb

Foto: STA , Sodnica Vladislava Lunder je namreč ocenila, da dokazni postopek ni potrdil očitkov iz obtožbe tožilstva, da bi zahteval podkupnino, temu pa tekom sojenja ni pritrdila tudi nobena od zaslišanih prič. 

"Nobena od zaslišanih prič ni potrdila očitkov, da bi Janković pridobitev dovoljenja pogojeval z izplačilom odškodnine," je dejala. Težave pri izvajanju del, v okviru katerih je Gratel za T2 gradil optično omrežje, so se, tako sodnica, začele že precej preden je Janković prevzel vodenje ljubljanske občine. To po njenih besedah ne izhaja le iz zaslišanja prič, temveč tudi prebranih listinskih dokazov.

Za kaj gre v zadevi Gratel?

"Kaznivo dejanje jemanja podkupnine je dokončano že z njegovim terjanjem," je v sklepni besedi poudarila tožilka. Foto: STA , V ospredje sojenja je postavljena domnevno sporna donacija gradbenega podjetja Gratel Ljubljanskemu gradu. Gratel, ki je pred več kot desetimi leti v Ljubljani za telekomunikacijsko družbo T2 gradil optično omrežje, je Ljubljanskemu gradu plačal 500 tisoč evrov donacije zaradi škode, ki naj bi jo občini povzročil z gradnjo.

Tožilka Žgajnarjeva pa je prepričana, da je šlo za podkupnino, da je družba lahko nadaljevala delo, potem ko jim je občina preklicala dovoljenje za delo. Mestna inšpekcija postopka, s katerim je ugotovila, da dovoljenje ni veljavno, po oceni tožilke ni vodila na lastno pobudo, temveč na pobudo župana, ki je s tem pritiskal na Gratel.

Janković je zatrjeval, da je to storil zaradi javnega interesa, vendar Žgajnarjeva meni, da pogoji za ničnost niso bili izpolnjeni. Zaradi takšnih potez župana se je družba Gratel znašla v težkem položaju in je bila pripravljena pristati na vse, da bi lahko nadaljevala delo.

Novice "Donacije smo vedno dajali. Pri Ljubljani je bila specifika, da smo morali dati več."

"Donacija ne more predstavljati odškodnine"

Nekdanji direktor Gratela Drago Štrafela je, tako je v sklepni besedi večkrat izpostavila tožilka, omilil svoje izjave, dane policiji v preiskavi, ki so bremenile Jankovića. Prav Štrafela je bil po njeni oceni tisti, ki se je z županom dogovoril za sporno donacijo. Na podlagi dogovora naj bi sicer Gratel mestni občini plačal 100 tisoč evrov donacije in 400 tisoč evrov odškodnine, po podatkih policije pa so bile izplačane le donacije. "Donacija ne more predstavljati odškodnine," je poudarila.

Janković je kot uradna oseba po njenih osebah pogojeval izplačilo donacije, da bi Gratelu omogočil nadaljevanje del. "Kaznivo dejanje jemanja podkupnine je dokončano že z njegovim terjanjem. Dejstvo je, da je obtoženi izrazil zahtevo, ki so jo potrdile tri priče," je navedla. Ena, ki tega ni potrdila, po oceni tožilstva ni govorila resnice. Priče so se sicer izogibale odgovora o tem, kdo je zahteval odškodnino.

Koščak: Tožilstvo ne preganja tistega, ki naj bi podkupnino dal

Jankovićev odvetnik Janez Koščak predlaga oprostilno sodbo. Foto: STA , Jankovićev zagovornik Koščak je seveda predlagal oprostilno sodbo. "Tožilstvo ni sprožilo postopka zoper tistega, ki naj bi podkupnino dal, zato je tudi Janković ali občina nista mogla prejeti," je poenostavil svoje mnenje o očitkih iz obtožbe.

Ta ljubljanskemu županu, kot je nadaljeval, očita, da je kot dober gospodar od pogodbenega partnerja po kršitvi dogovorjenega dosegel plačilo odškodnine. "V primeru, da tega ne bi storil, bo ga lahko ovadili zaradi nevestnega dela," je ocenil. Ocenil je, da je bilo za podjetje z davčnega vidika celo bolj ugodno, če so odškodnino plačali v obliki donacije.

Tožilka Žgajnarjeva je po izreku oprostilne sodbe že napovedala pritožbo. Kot je dejala, je sodba ni presenetila: "Že med glavno obravnavo je bilo mogoče oceniti, v katero smer sodnica vodi zadevo glede na postavljena vprašanja in na po uradni dolžnosti pregledane listine. Vztrajam pri očitku, uperjenem zoper obdolženega."

Novice Lastnik Gratela se ne čuti oškodovanega, ker je Ljubljani plačal pol milijona evrov #video

Janković zanika očitke

Ljubljanski župan je že na preteklih obravnavah vse očitke zanikal in v svojem zagovoru ocenil, da je tožilka pregon zoper njega sprožila, ker ga ne mara. V svoj zagovor je še izpostavil, da je bila odškodnina oziroma donacija Mestni občini Ljubljana nižja od tiste, ki jo je Gratel plačal na primer Mestni občini Kranj za enaka dela polaganja optike, in da so do dogovora o odškodnini prišli v pogajanjih.

Danes je Janković znova zanikal vsa očitana dejanja. Ocenil je, da že štiri leta trpi gonjo s strani štirih oseb, tudi tožilke Žgajnarjeve. Prepričan je, da gre za politično gonjo, ki je nastala na podlagi "pamfleta parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo je vodila Alenka Jeraj iz SDS". Prepričan je, da ni storil kaznivih dejanj, vedno pa je delal le v dobro mesta. Če od Gratela ne bi terjal odškodnine oziroma donacije, pa bi, kot je dodal, ravnal malomarno.