"Združitev javne uprave in MNZ ni primerna rešitev"

Kot je pojasnila dekanja, v EU obstajajo takšne rešitve, kot jo predvideva predlog novele zakona o vladi, ki ga je potrdil odbor DZ za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo. A je prepričana, da to ni primerna rešitev v državi, ki mora na področju državne in javne uprave ter javnega sektorja izpeljati spremembe zaradi učinkovitosti in uspešnosti poslovanja. "Združitev bo negativno vplivala na nadaljevanje začetih procesov" Po njenem mnenju je zadnje obdobje pokazalo, da je združitev pravosodja in javne uprave prinesla minimalne spremembe v javni upravi. "Torej lahko pričakujemo, da bo nova združitev vplivala negativno na nadaljevanje začetih procesov, predvsem v obdobju ministrovanja Gregorja Viranta," je poudarila dekanja. Negativne ocene administrativnim postopkom Osebno bi se ji zdelo primerno, da bi bila javna uprava samostojna, da bi vendarle nadaljevali s projekti odprave administrativnih ovir. Po njenih besedah namreč vsi podatki kažejo, da tako domače gospodarstvo kot potencialni tuji investitorji negativno ocenjujejo predvsem administrativne postopke, njihovo dolgotrajnost in neusklajenost s postopki v drugih članicah EU. Največ pozitivnih premikov narejenih v času samostojnega ministrstva "V primeru združitve je zelo verjetno, da bo minister združenih področij zopet preveč obremenjen z enim oz. drugim področjem," je poudarila. Ob tem je spomnila na podatke, ki kažejo, da je bilo največ pozitivnih premikov narejenih v času samostojnega ministrstva za javno upravo, ki ga je vodil Virant v prvi Janševi vladi v letih 2004-2008. Takrat so se začeli predvsem projekti za odpravo administrativnih ovir, za spremembo upravnih postopkov in zakonodaje, ki po njenem mnenju povzročajo največ težav tako prebivalcem kot investitorjem. Dekanja sicer ne ve, kaj je v ozadju tega predloga, sluti pa, da je to povezano z Virantom, ki se ga sicer omenja za prevzem tega področja. Odbor DZ za pravosodje je danes pripravil predlog novele zakona o vladi za obravnavo na izredni seji DZ, ki bo v torek. Predlog vrača samostojno ministrstvo za kulturo, tožilstvo znova vključuje pod pristojnost pravosodnega ministrstva, po sprejetem dopolnilu pa ostaja minister brez listnice, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrstvo za notranje zadeve se bo po sprejetem dopolnilu imenovalo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, dozdajšnje ministrstvo za pravosodje in javno upravo pa bo le ministrstvo za pravosodje.