Zdravniki oblikovali svoje standarde in normative

To je ob predstavitvi modre knjige standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov med drugim dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Kalan Živčec. Kot je poudarila, gre za prvi tak dokument, z njim pa želijo tudi ugotoviti, ali je volja politike takšna, da ga bo prepoznala kot dobro osnovo za ureditev sistema.

Računamo, da bodo ti standardi in normativi v največjo pomoč pri kadrovanju in nagrajevanju Predsednik FIDES-a Konrad Kuštrin je ob tej priložnosti dejal, da so z omenjeno modro knjižico, ki obsega vsega 35 strani, opravili polovico poti, druga polovica pa pomeni udejanjanje teh standardov in normativov v praksi. "Na njihovi osnovi se bodo začele kazati tudi dejanske potrebe po zdravnikih, saj se bo šele takrat, ko se bo vedelo, kaj nekdo mora narediti, videlo tudi, kje je zdravnikov premalo, in sicer tako na primarni kot tudi sekundarni in terciarni ravni. Upam, da bodo delodajalci knjigo sprejeli z obema rokama in začeli preračunavati ter nato argumentirano javljati potrebe po zdravnikih. Izkušnje namreč kažejo, da so številne zahteve prihajale kar tako čez roko. Računamo, da bodo ti standardi in normativi v največjo pomoč pri kadrovanju in nagrajevanju, in sicer za zdaj zlasti na primarni ravni, saj je bila ta v pogajanjih podcenjena, posledice, na katere smo opozarjali, pa so jasne in se kažejo v podhranjenosti te ravni." Modra knjižica predstavlja tudi temelje za primerjavo opravljenega dela Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš je povedal, da je dokument oblikovan po nekaterih evropskih vzorcih, zlasti pa angleškem. Modra knjižica torej določa neki časovni normativ, ki zdravniku omogoča kakovostno opravljanje dela, in tako hkrati po Poredoševih besedah postavlja tudi temelje za primerjavo opravljenega dela med zdravniki, torej tudi osnovo za plačnika storitev. "Odkrito lahko povem, da so zdravniki, ki garajo, ki naredijo tudi nekajkrat več, kot so plačani, in so tudi taki, ki naredijo precej manj."

Z uveljavljanjem standardov in normativov se naj ne bi podaljševale čakalne dobe Kot je poudarila Gordana Kalan Živčec, ti časovni normativi predvsem na primarni ravni omogočajo načrtovanje delovnega časa posameznega zdravnika. "Čeprav imamo osebni zdravniki v povprečju v osnovi približno enako populacijo, vendarle obstajajo med nami razlike, tako v starostni strukturi prebivalcev, ki so pisani k posameznemu zdravniku, kot tudi po obsegu dela. Nekateri osebni zdravniki so na primer večino svojega delovnega časa odgovorni tudi za nudenje nujne medicinske pomoči. Tak zdravnik mora imeti povsem drugačen urnik naročanja kot tisti, ki oskrbuje le svojo populacijo." Poudarja, da z uveljavljanjem standardov in normativov ni pričakovati podaljševanja čakalnih dob, temveč le večje zadovoljstvo pacientov z dobro organizacijo dela v ambulanti in z jasno povedanimi obremenjenostmi posameznih točk, ki dejansko so ozka grla.

Bojan Popovič, ki je predstavil pravni vidik dokumenta, je prepričan, da ne gre za zaprt dokument, temveč da ta predstavlja začetek, ki se bo dopolnjeval in dograjeval. Po njegovem prepričanju se bodo standardi začeli uveljavljati v zelo različnih okoliščinah in situacijah, "ob najrazličnejših pogodbah o zaposlitvi, do tistih z zdravstvenimi zavodi in zavarovalnicami, kot tudi ob reševanju pritožb pacientov ali na primer vprašanjih zadostnosti določenih izobraževanj". "Standard deluje torej ob dogovarjanju strank in to je pravzaprav način, kako smo želeli te standarde uveljaviti v praksi."