Zavod ne more pričarati službe

Avgusta se je na portalu Predlagam.vlada.si pojavil poziv k ukinitvi Zavoda RS za zaposlovanje. "Zavod za zaposlovanje ne prinaša nobene dodane vrednosti. Brezposelni si tako ali tako sami iščejo delo. Svetovalci na zavodu pa brezposelnim ne pomagajo iskati nove službe. Vemo, da se delovno mesto v Sloveniji pridobi le prek vez in poznanstev. Večina razpisanih delovnih mest je že tako ali drugače oddanih/dogovorjenih. Zaposleni na zavodu opravljajo pretežno administrativno delo, ki ne prinaša nobenih koristi. Zavod za zaposlovanje je koristen le za tiste, ki so tam zaposleni, da imajo tako zagotovljeno redno delovno mesto," je zapisal predlagatelj Marjan Bizilj. Predlog je dobil 27 glasov za in dva proti, komentarji pod predlogom pa so si bolj ali manj podobni.

Glavni očitki zavodu so, da ni dovolj učinkovit in da je preveč zbirokratiziran; da nezaposlene pošiljajo na zastarela usposabljanja; jih napotujejo na razgovore za delovna mesta, za katera vedo, da niso ustrezna; da objavljajo oglase le zato, ker je tako predpisano v zakonu, za večino z oglasi razpisanih delavnih mest pa so tako ali tako že izbrani kandidati.

Nekaj od tega je verjetno res. Osebne izkušnje slehernika, ki je bil kdaj na zavodu za zaposlovanje, so sicer različne. "Na zavodu sem prijavljena malo več kot eno leto," je dejala 31-letna Alenka, geodetinja: "V tem času so me napotili na eno delovno mesto, ki sploh ni bilo za mojo izobrazbo. Vedno, kadar se zglasim tam, se mi zdi, da sem le številka." V tem času je zamenjala tri svetovalke: "Ena je bila res iskrena – rekla je, da ima tudi ona pogodbo le za nekaj mesecev in bo kmalu na istem kot jaz." Na zavodu se oglasi, da podaljša zaposlitveni načrt, kar pomeni, da je pri svetovalki pet minut, ta jo vpraša, ali je napisala kakšno prošnjo, ji natisne nov načrt in nič drugega: "Saj ne pričakujem, da mi najdejo službo, vem, da si jo moram sama. A res ne vidim smisla, da sem še v njihovi evidenci, ker od tega nimam ničesar razen cenejše vozovnice za avtobus." Do svetovalke s pištolo v žepu Zavod za zaposlovanje res ni vesel kraj. Še posebno ne, če ste tam v času, ko se zgodi množično odpuščanje v kakšnem večjem podjetju in se naenkrat v avlo zgrne na stotine razočaranih, šokiranih ljudi v socialni stiski. "Ljudje so jezni in jezo namesto na delodajalca stresajo na nas," meni Barbara Vrtačnik, direktorica ljubljanske območne enote zavoda za zaposlovanje. V primeru izgube službe je zavod bolj ali manj edina državna institucija, s katero pride v stik človek ob enem od najhujših stresov v življenju. "Zavod je predstavnik države, simbol države, na katerega brezposelni zlijejo svoj gnev," je še dodala. Zgodilo se je že, da so na zavod prišli s pištolo, da so svetovalke fizično napadli, zmerljivk in jeznih izpadov pa niti ne štejejo več. Svetovalke so zadovoljne, da imajo zdaj tudi nekaj sodelavcev, ki lahko priskočijo na pomoč, če jih kdo napade.

Potem ko mine prvi šok in si nezaposleni uredi papirje za denarno nadomestilo, pa se mora spopasti z realnostjo trga delovne sile. "Vsak, ki pride sem, je raztresen, v socialni stiski in ima prevelika pričakovanja, ko misli, da bo vsak dan dobil napotnico za novo delovno mesto. V glavah ljudi še ni zasidrana misel, da delovnih mest pač ni," je realna Helena Dolinšek, vodja izobraževanja na ljubljanski enoti.

Zavod ne ustvarja delovnih mest Verjetno je res treba najprej razbiti mit, da bo zavod nezaposlenemu našel službo. Sami priznavajo, da od vseh objavljenih povpraševanj po delavcih le v 40 do 50 odstotkih delodajalci želijo, da na razgovore iskalce napotuje tudi zavod. Na vsako delovno mesto zavod navadno napoti pet kandidatov. Leta 2012 se jih je od vseh napotenih oseb zaposlilo 6.282, kar je le 11 odstotkov. Če upoštevamo ta podatek, bi res lahko trdili, da je zavod popolnoma nepotreben.

Službe vam torej ne najde zavod, ampak si jo morate poiskati sami. To je prvo pravilo, ki bi ga moral razumeti prijavljeni na zavodu. "Ljudje, ki pridejo sem, so razočarani. In mi jim ne moremo takoj, ko stopijo skozi vrata, dati službe," je še opozorila direktorica. Približno 40 odstotkov ljudi, ki so prijavljeni v evidenco, je pripravljenih, da sami naredijo nekaj za iskanje zaposlitve. "Življenjske razmere od nas zahtevajo budnost, ne le čakanja, da nam zavod pošlje napotnico. Vsak se mora zavedati, kaj lahko naredi sam. Mi ne ustvarjamo delovnih mest," je dejala svetovalka Polona Vehovec.

Varnostniki, vozniki in nemščina Večina iskalcev zaposlitve pa niti ne ve, da bodo morali za novo zaposlitev napisati več deset, včasih celo sto prošenj, od tega bodo morebiti povabljeni na deset razgovorov in če bodo imeli srečo, se bo to realiziralo v zaposlitvi. Zato zavod ponuja vsa mogoča orodja, ki iskalcu pomagajo pri doseganju cilja. Pa to niso le razvpiti seminarji o pisanju prošenj, ki so razbesneli že marsikaterega brezposelnega, vpisanega v evidenco zavoda. "Smo zavod za zaposlovanje, ne za izobraževanje. Se pravi, najprej se morajo naučiti veščin iskanja zaposlitve, šele nato lahko ponudimo tudi izobraževanje," je razložila Helena Dolinšek.

Kakorkoli – večina iskalcev zaposlitve tudi ne ve, kaj vse jim lahko zavod ponudi. "Ko sem prišla na zavod, nisem veliko pričakovala," je dejala Barbara Doležal, tekstilna tehnologinja, ki je brezposelna pol leta: "V šestih mesecih sem bila na devetih razgovorih, kar ni slabo. Toda zdaj se na en oglas za zaposlitev prijavi 300 ljudi, tako da niti nisi tako razočaran, če te ne izberejo." Ko je začela aktivno razmišljati o tem, kako naj si najde službo, se je odločila, da si bo razširila možnosti z dodatnim izobraževanjem. "K sreči sem vedno delala na prodajnem področju, tako da imam veliko teh izkušenj, kar je dobro zame, ker proizvodnja tekstila pač ni perspektivna panoga," razmišlja.

Zavod ponuja različne vrste izobraževanja. "Če ugotovimo, da se zaposlitev lahko hitreje realizira z dodatnim izobraževanjem, se pač za to dogovorimo. Tudi v primeru, ko se brezposelni s poklici, ki nimajo perspektive, želijo prekvalificirati. Za vsak primer posebej ocenimo, ali je to smiselno," je razložila svetovalka Polona Vehovec.

Zavod je letos do septembra za različne oblike izobraževanja porabil osem milijonov evrov, v programe pa je bilo vključenih 10.513 iskalcev zaposlitev. V sklope izobraževanja spadajo tako institucionalno izobraževanje kot izobraževanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije pa tudi izobraževanje na delovnem mestu. Številke kažejo, da so izobraževanja lahko dodaten bonus pri zaposlovanju. Med brezposelnimi, ki so v letu 2012 opravili preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, se jih je zaposlilo 60 odstotkov, med tistimi, ki so bili vključeni v institucionalno usposabljanje, pa 43 odstotkov. Med najbolj priljubljenimi izobraževanji ta hip so NPK-varnostnik in voznik ter tečaji nemščine. Prva dva sta iskana poklica, nemščina pa je postala zanimiva zaradi iskanja službe v Avstriji in Nemčiji.

Od tekstilke do računovodje Barbara se je s svetovalcem dogovorila, da bi šla v 200-urni tečaj za računovodjo, ker bi si tako povečala polje iskanja zaposlitve: "Računovodstvo je dopolnilo k stvarem, ki sem jih delala na področju prodaje. To se mi zdi res odlično. Rezervna možnost pa je, da bi to znanje uporabila v svojem podjetju, v katerem bi združila svojo ljubezen do tekstilnega oblikovanja in znanja poslovanja, ki sem si jih pridobila zdaj."

Poleg izobraževanja imajo taki tečaji tudi druge prednosti. "Pomembno je to, da so brezposelni spet med ljudmi in da imajo znova neko dnevno obveznost. Seveda je pomembno tudi mreženje. V skupini, ki je bila na tečaju za socialne oskrbovance, se je zgodilo, da se je zbrala skupina petih posameznikov, ki so se odločili, da bodo skupaj odprli podjetje," je razložila Helena Dolinšek.

Tudi Barbara je na tečaju spoznala kolegico tečajnico, s katero sta začeli razmišljati, da bi nemara skupaj ustanovili svoje podjetje. A vse možnosti so še odprte, zdaj se posveča le učenju računovodskih znanj: "Ljudem je treba dati vedeti, da je edina stalna stvar dandanes to, da se vse spreminja in da nikoli ne vemo, kje nas čaka priložnost."