Sreda, 15. 3. 2023, 11.39
1 leto, 1 mesec
Zaradi suma pranja denarja ovadili podjetnika iz slovenske Istre
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,78
Koprski kriminalisti so na specializirano državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper slovenskega državljana in njegovo družbo s sedežem na območju slovenske Istre. Osumljeni je prek svoje družbe poskušal prikriti izvor za okoli pol milijona dolarjev denarja, ki je izviral iz kaznivih dejanj goljufij, storjenih v tujini, je sporočila policija.
Marca končana preiskava je pokazala, da je denar, ki ga je osumljenec pral na območju slovenske Istre, izviral iz več kaznivih dejanj t. i. business email compromise (BEC) goljufije, storjene v tujini. S kaznivimi dejanji so bile oškodovane španska, kitajska in ameriška družba, so v sporočilu za javnost pojasnili na Policijski upravi Koper.
Prek teh goljufij je bilo na bančne račune družbe osumljenca v letih 2020 in 2021 nakazanih približno pol milijona ameriških dolarjev. "Izvor umazanega denarja je osumljenec poskušal zakriti z nakupom kriptovalut bitcoin (BTC) pri eni od slovenskih kriptomenjalnic ter nadaljnjim prenosom teh valut," so pojasnili na policiji. Prenose denarja, ki so bili namenjeni zakritju izvora umazanega denarja, je osumljenec prikazal kot del zakonitega gospodarskega poslovanja svoje družbe ter v ta namen izdelal več lažnivih računov in pogodb, so dodali.
Za prikrivanja izvora denarja je osumljeni oz. njegovo podjetje zadržalo približno osem odstotkov od celotnega zneska umazanega denarja.
Na policiji so ob tem spomnili, da je za kaznivo dejanje pranja denarja predvidena kazen zapora od dveh do osmih let.
Za business email compromise oziroma BEC goljufije je značilno, da storilci prestrežejo elektronsko korespondenco poslovnih subjektov in v sklopu obstoječega ali novega poslovnega razmerja predrugačijo fakturo na način, da spremenijo številko bančnega računa. S tem zavedejo poslovne subjekte, da nakažejo sredstva na račune goljufov, misleč, da so plačilo izvedli svojemu poslovnemu partnerju, so še pojasnili na policiji.
