Četrtek, 11. 6. 2020, 12.31
4 leta, 5 mesecev
Zaradi sprejetih sprememb so se pritožili na ustavno sodišče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Stranki Zeleni Slovenije in Stranka mladih - Zeleni Evrope sta na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo določb novele zakona o ohranjanju narave. Ta novela omejuje sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih, pobudniki presoje pa so prepričani, da je postavljanje administrativnih pogojev nesmiselno.
V pobudi za oceno ustavnosti stranki izpodbijata tretji člen, ki določa dodatne pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Posledično je sporen tudi četrti člen, so pojasnili po poročanju STA.
Sprememba administrativno in številčno omejuje
Sprememba zakona se v ničemer ne dotika kakovosti dela nevladnih organizacij, ampak zgolj administrativno in številčno omejuje tiste, ki smejo sodelovati in dobiti status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, je po pisanju STA poudaril Igor Jurišič iz Stranke mladih - Zeleni Evrope.
"Pogoji ne pripomorejo k ohranjanju okolja"
Pogoji tako po njegovih besedah nikakor ne pripomorejo k ohranjanju okolja. Nasprotno se lahko strokovnost celo omejuje, je izpostavil primer imunologov, ki jih je v Sloveniji okoli 30 in zato tudi v primeru, da bi ustanovili društvo, v postopkih brez pomoči laikov ne bi mogli sodelovati, saj novela za pogoj postavlja 50 članov.
Sprememba zakona se v ničemer ne dotika kakovosti dela nevladnih organizacij, ampak zgolj administrativno in številčno omejuje tiste, ki smejo sodelovati in dobiti status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, je poudaril Igor Jurišič iz Stranke mladih - Zeleni Evrope.
"Največji nesmisel pa je, da status v javnem interesu tako ali tako podeljuje okoljsko ministrstvo," je poudaril Jurišič. Če torej neka organizacija ne izpolnjuje vsebinskih pogojev za tako delovanje, ji ministrstvo takega statusa pač ne podeli. Administrativni pogoji, kot jih prinaša novela, pa so nesmiselni. "Strinjali bi se, če bi ministrstvo zadevo urejalo po področjih ali regijsko. Denimo če društvo za zaščito želv v Ankaranu ne bi smelo vložiti ugovora na izgradnjo rova v Velenjskem rudniku ... Postavljanje administrativnih ovir pa je popolnoma nesmiselno in, prepričan sem, tudi neustavno," je še ocenil po poročanju STA.
"Kdo si želi na račun okolja in narave bogateti?"
"Moramo se vprašati, kdo si želi na račun okolja in narave bogateti," pa je dejal predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš. Pobudniki želijo, da se o ustavnosti novele čim prej odloči, nato pa naj se v Sloveniji nadaljujejo pogovori o okoljski zakonodaji, "ki bo šla v smeri zaščite okolja in vodnih virov, ne pa da bodo politika in multinacionalke pod pretvezo ustvarjanja konfliktov in izrednih razmer polnili žepe na račun okolja in narave", je še dejal Čuš po poročanju STA.
"Moramo se vprašati, kdo si želi na račun okolja in narave bogateti," pa je dejal predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš.
Ustavno presojo sta sicer stranki vložili na 31. obletnico ustanovitve Zelenih. Čuš je poudaril, da nadaljujejo priprave na volitve, bodisi predčasne ali redne. "Delamo na programu, na terenu, na okrajih, da nas kaj ne preseneti," je pojasnil.
Glede protivladnih protestov pa je Jurišič dejal, da so na zadevo, ki se jim zdi kritična, z današnjim dejanjem vplivali na svoj način. "Protesti so stvar civilne iniciative, politične stranke pa na napake opozarjamo po poti, ki so zapisane v ustavi," je dejal, navaja STA.
Izjemoma je omogočeno nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči.
