Zakaj v Sloveniji še vedno ni pravne države in socialno-tržnega gospodarstva? (video)

Družba je po Peterletovem mnenju razdeljena že pri simbolih in pojmovanju osamosvojitve, zato bi bili potrebni izzivi, ki bi imeli skupni imenovalec. Potreben bi bil kulturni premik, je pojasnil na dogodku, ki ga je pripravil Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka ob 25. obletnici samostojne Slovenije in ob obletnici izvolitve prve vlade.

Sile kontinuitete na Slovenskem niso zamrle, je dodal nekdanji minister za kulturo Andrej Capuder. Še danes smo Slovenci razdeljeni na zmagovalce in poražence, kar se pozna tudi na državnih proslavah, ki postajajo vse bolj agresivne. Capuder je opozoril tudi na "apatijo mladega rodu", zlasti na polju politike, knjige in religije.

Peterle je poudaril, da osamosvojitve ne bi bilo mogoče izvesti brez politične volje in če temu ne bi sledil prevzem oblasti na izvršilni ravni. Po njegovih besedah je bilo tudi pomembno, da je bila krščanska demokracija zmagovalka znotraj široke koalicije pomladnih strank. To je Sloveniji tudi v mednarodnem merilu zagotovilo verodostojen in učinkovit položaj.

Nekdanji minister za vprašanja Slovencev po svetu Janez Dular je spomnil, da so se po razglasitvi samostojnosti skupine Slovencev po svetu dejavno vključile v prizadevanja za priznanje slovenske neodvisnosti. Tudi Dular je opozoril na novodobno izseljevanje najbolj izobraženih mladih Slovencev in kot nalogo vlade izpostavil zaustavitev tega trenda.

Po besedah nekdanjega ministra za kmetijstvo Jožeta Osterca pred osamosvojitvijo kmetijska politika ni bila usklajena z naravnimi danostmi, zato so pripravili strategijo razvoja, ki je bila pozneje tudi sprejeta, a še danes ne v celoti uresničena. Tudi danes si moramo zato po njegovih besedah prizadevati za čim višji delež samooskrbe in spodbujati delovanje manjših kmetij.  Nekdanji gospodarski minister Izidor Rejc je spomnil, kako je bilo v času osamosvajanja treba poslovni svet navaditi na to, da bo Slovenija praktično izgubila jugoslovanski trg. Sam si je prizadeval, da bi nadoknadili zaostanek za evropskimi poslovnimi modeli, in delo na tem področju je bilo naporno, je priznal Rejc. 

Tudi šolstvo, ki ob zlomu Jugoslavije ni bilo slabo v primerjavi z razmerami v drugih republikah, se v preteklih 25 letih ni primerno vključilo v življenje slovenske družbe, je poudaril nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje Peter Vencelj. Po koncu Demosove vlade je namreč prav šolstvo postalo predmet ideologizacije mladine, resne razprave o potrebnih spremembah pa vse do zdaj ni bilo. Ogromno mladih zato ostaja brez zaposlitve in rešitve išče zunaj, je pojasnil.