Zakaj smo v prazničnih dneh pogosto žalostni?

"V prazničnem decembru je poudarjen občutek družinskosti, partnerstva, vse naj bi bilo lepo in zgolj lepo, ampak v življenju ni nikoli vse zgolj lepo," razlaga psihologinja.

Praznična otožnost je pogost pojav, ki se pojavi v obdobju praznikov, ko naj bi bilo vse radostno, brezhibno in čarobno. Okolica od posameznika pričakuje, da bo vesel in obkrožen z ljubljenimi, zato posameznik ob neuspešnosti izpolnitve teh pričakovanj postane otožen.

V življenju ni nikoli vse lepo in zgolj lepo.

Bolečina se v tem mesecu zgolj stopnjuje

"Velikokrat se ta pojavi, ker sta v tem obdobju zmanipulirana sreča in zadovoljstvo," trdi psihologinja Podgoršek in dodaja, da nam je velikokrat medijsko vsiljeno, kako radostno naj bi bilo, sicer pa je december le še en mesec kot vsak drugi. "Nekdo, ki pa se v tem času spopada s težkimi trenutki, na primer ostane sam, ugotovi, da ima kakšno bolezen in podobno, svojo bolečino le še močneje občuti," razlaga.

Ob pogledu na srečo drugih se pri posamezniku s težavami bolečina le še stopnjuje. Foto: Thinkstock

Manj svetlobe in mraz stanje še poslabšata

Psihologinja poudarja, da na občutja lahko vpliva tudi vreme. "Govorimo o tako imenovanih sekcijskih depresivnih motnjah, ki se pojavljajo bolj v določenih obdobjih leta. December, zima, manj svetlobe, bolj smo zaprti v notranje prostore, potem pa še ti praznični dnevi," dodaja. Takšna kombinacija še dodatno pripomore k depresiji in zato tudi k samomorom, ki jih je v zimskem obdobju največ.

Rešitev je socializacija

"Mediji in predstave o tem, kako bi moralo biti, naredijo svoje. Kljub temu pa je rešitev še vedno socializacija," trdi psihologinja. Svetuje, da posameznik ne ostaja sam doma in se smili sam sebi, ampak gre v družbo, išče dogajanje. "Ne moreš sedeti doma in pričakovati, da bo nekdo potrkal na tvoja vrata in rekel: `Vidim, da je tu nekdo žalosten.` Vedno moraš sam poiskati pomoč," opozarja.

Otožen človek se mora svoje žalosti zavedati in sam poiskati pomoč.

Konec koncev pa tudi december enkrat mine in se vsak lahko vrne nazaj v svoj ritem. "Življenje gre vedno naprej, ker je tako narejeno. Pridejo poplave, pridejo cunamiji, vse se zruši, ampak vedno se zgodi regeneracija in krog teče naprej," sklene Podgorškova.