Poslanci zavrnili zakonski predlog za omejitev števila županskih mandatov

Boštjan Tavčar iz Piratske stranke je na seji DZ v četrtek ob predstavitvi predloga izpostavil, da je bil na zadnjih volitvah v več kot 51 občinah le en kandidat za župana, v 58 občinah pa dva. Volitve županov so potekale brez večje konkurence, večina obstoječih županov pa je bila brez težav izvoljena. Kot je dejal, je opazovalna misija Sveta Evrope v zvezi s tem opozorila, da se kopiči moč v rokah županov, povečuje tveganje za javna sredstva, novinci v politiki, ki bi se želeli potegovati za mesto župana, pa so v neenakopravnem položaju.

V predstavitvah stališč poslanskih skupin so izpostavljali, da zgolj omejitev županskih mandatov ne bo zagotovila boljšega delovanja lokalne samouprave ali odpravila morebitnih zlorab ter da so test za delo županov volitve. Menijo tudi, da predlog kaže na podcenjujoč odnos do volivk in volivcev, pa tudi na nerazumevanje oz. nepoznavanje dela županov. Ob tem pa so opozorili, da predlogu nasprotujejo v združenjih občin.

Predlog dopolnitve zakona je tako danes končal zakonodajno pot, saj so poslanci izglasovali, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlog pokojninske novele za uvedbo dvojnega statusa ni primeren za nadaljnjo obravnavo

DZ je ocenil, da predlog pokojninske novele SDS ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako je menilo 45 poslancev, nasprotno pa 29. Predlog bi zavarovancem z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev in s soglasjem delodajalca omogočil prejemanje stoodstotne starostne pokojnine in hkrati opravljanje dela v delovnem razmerju za polni delovni čas.

V SDS menijo, da bi bila uvedba t. i. dvojnega statusa pravična, saj so zavarovanci vsa leta za svojo pokojnino plačevali zakonsko določene prispevke v pokojninsko blagajno. Po njihovi oceni ni razloga, da bi bili upokojenci ob nadaljevanju dela v prvih treh letih po upokojitvi še naprej prikrajšani za 60 odstotkov pokojnine, v naslednjih letih pa celo za 80 odstotkov. Po zdajšnji ureditvi namreč ob nadaljevanju dela tudi po upokojitvi dobijo v prvih treh letih 40 odstotkov pokojnine, v nadaljnjih letih pa 20 odstotkov.

Če bi delodajalec ocenil, da lahko posameznik tudi po upokojitvi še naprej pomembno prispeva k rezultatom gospodarske družbe ali institucije, mu bo najbrž ponudil novo pogodbo o zaposlitvi, saj je še posebej za gospodarske družbe velik problem iskanje ustrezno izobraženega in usposobljenega kadra za opravljanje del, še posebej zahtevnejših, so danes v DZ poudarili v SDS.

Vendar se vlada ne strinja z njimi. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je dejal, da po veljavni zakonodaji pokojnina pomeni prejemek, ki upokojencu nadomešča dohodek, ki ga je prejemal v aktivni dobi. Namen tega dohodka je zagotavljanje varne starosti takrat, ko posameznik zapusti trg dela.

Vlada po njegovem pojasnilu ne podpira predloga, da bi posameznik hkrati s plačo dobival prejemke, ki jih sistem socialne varnosti predvideva za starost. Tako prepletanje različnih ukrepov lahko vnaša samo nepotrebno zmedo in neutemeljeno spreminja namen tega obveznega zavarovanja, je opomnil.

Opozoril pa je, da je vprašanje o prejemanju delne pokojnine predmet pogajanj in razmisleka pri oblikovanju nove pokojninske zakonodaje.

Poslanci sprejeli resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških

Poslanci so s 70 glasovi za in nobenim proti sprejeli resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do leta 2030. Njen cilj je, da so ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, zlasti pri zaposlovanju, izobraževanju, zdravju in socialnem položaju.

Cilj resolucije je, da imajo ženske in moški enak položaj in enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj, tudi glede plač, ki so za ženske še vedno nižje kot za moške. V resoluciji so med drugim tudi ukrepi za preprečevanje femicida in nasilja nad ženskami.

Spodbuja tudi delovno in socialno vključenost ter izboljšuje usposobljenost in delovne veščine najbolj ranljivih skupin žensk v okviru programov socialne aktivacije, predvsem starejših žensk, invalidk, Rominj in žensk iz drugih kulturnih okolij.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s posebnimi projekti napovedujejo spodbujanje ženskega podjetništva, načrtujejo pa tudi ukrepe, po katerih bi si ženske izbirale poklice, za katere se običajno odločajo moški. Tako bi jih spodbujali k vključevanju v vojaški in policijski poklic, pri čemer bi zagotavljali enake možnosti v vojaški in policijski karieri.

Resolucija napoveduje tudi ukrepe za spodbujanje, sprejemanje in izvajanje družini prijaznih politik in praks, ki omogočajo zaposlenim staršem lažje usklajevanje zasebnega, družinskega in poklicnega življenja. Z njo želijo spodbujati tudi dejavnosti za krepitev bolj enakovredne delitve skrbstvenega in gospodinjskega dela v družini. Hkrati pa naj bi okrepila prizadevanja za odpravo spolnih stereotipov na področju delitve skrbstvenega in gospodinjskega dela.

Resolucijo so podprle koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica ter poslanska skupina SDS. Vzdržani so bili le v NSi, kot je v predstavitvi stališča poslanske skupine pojasnil poslanec Aleksander Reberšek, v resoluciji namreč pogrešajo ukrepe za ženske, ki se odločajo za večje število otrok, in za tiste, ki se odločajo, da se bodo za nekaj časa umaknile s trga dela in se posvetile družini.

DZ sprejel dopolnitve zakona o višjem strokovnem izobraževanju

DZ je na današnji seji s 76 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnitve zakona o višjem strokovnem izobraževanju, ki ga je predlagala vlada in predvideva prenos višješolske prijave prek enotnega visokošolskega sistema za vpisovanje oz. spletnega portala eVŠ. Prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje bo tako še bližji uporabnikom.

Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde je temeljni cilj predloga zakona prenos prijave na spletni portal eVŠ. Kot je pojasnil, je vpisovanje v višje šole doslej potekalo zelo sporadično po posameznih srednješolskih centrih, ker so višje šole vezane na te centre, in zato tudi ni bilo jasnega pregleda.

Z dopolnitvami zakona bo po njegovih navedbah poenotena prijava za vpis za celotno terciarno izobraževanje in bo prijavni postopek v višje strokovno izobraževanje še bližji uporabnikom. Vpisovanje v višje šole bo bolj pregledno in jasno, veliko manj bo prihajalo do kakšnih odstopanj ali pa kršitev, kar se je včasih dogajalo z ročnimi vnosi. Hkrati pa bo sistem zaznaval tudi, ali imajo predavateljei v teh šolah ustrezno akreditacijo za opravljanje pedagoškega dela.

Z novelo zakona v dvojezične šole tudi otroci s posebnimi potrebami, ki ne živijo na narodnostno mešanem območju

DZ je sprejel novelo zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Po novem se bodo lahko v šole z italijanskim učnim jezikom oz. dvojezične šole, ki izvajajo prilagojene in posebne vzgojno-izobraževalne programe, usmerili tudi otroci, ki prebivajo zunaj narodnostno mešanega območja.

Vladni predlog novele, ki jo je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, so poslanci danes potrdili s 77 glasovi za in nobenim proti.

Kot je na seji pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, zdaj veljavni zakon onemogoča, da bi se lahko otroci s posebnimi potrebami vključili v šole s prilagojenimi in posebnimi programi na narodnostno mešanem območju, če živijo zunaj tega območja. Po novem pa bodo imeli tudi tisti starši, ki bodisi začasno bodisi stalno živijo zunaj narodnostno mešanega območja, možnost vpisati svoje otroke v šole na narodnostno mešanem območju.

Tudi o vladnem predlogu dopolnitve zakona o Bloudkovih priznanjih

Poslanci bodo danes razpravljali tudi o vladnem predlogu dopolnitve zakona o Bloudkovih priznanjih, ki predvideva, da se med dobitnike priznanj vključi tudi dobitnike olimpijske ali paralimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih in medalje s šahovske olimpijade.

Vlada je z dopolnilom predlagala še, da bi v prehodno določbo zakonskega predloga med upravičence vključili še športnike, ki so dosegli vrhunske mednarodne rezultate v času pred uveljavitvijo predlaganega zakona, a nagrade še niso dobili.

Novice DZ skozi prvo branje predloga za preoblikovanje Vzajemne

Novice Poslanci o spremembah zakona o zaščiti živali in KGZS

Novice Poslanci o vračilu neustavnih covidnih glob in duševnem zdravju