Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
23. 11. 2023,
14.53

Osveženo pred

3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,45

Natisni članek

hiša poplave

Četrtek, 23. 11. 2023, 14.53

3 mesece

Za 330 v ujmi prizadetih hiš bodo iskali druge lokacije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,45
Poplave Kamnik | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Država in občine bodo za okoli 330 prizadetih hiš morale poiskati nadomestitvene lokacije, je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi po ujmi povedal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak. Napovedal je pripravo posebnega programa za obnovo vodotokov, treba bo prevetriti tudi obstoječe prostorske načrte.

Državni sekretar Jože Novak je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po ujmi, ki ga je danes potrdila vlada, podrobneje predstavil postopke glede nadomestnih in nadomestitvenih gradenj ter urejanja prostora in vodotokov.

Dejal je, da je okoli 330 prizadetih hiš na takšnih mestih, kjer ne bodo mogle več stati. Zanje bodo morali poiskati nadomestitvene lokacije drugod. Za 80 objektov pa velja, da so poškodovani do te mere, da jih bodo bodisi z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oz. bo možna tudi gradna v bližnji okolici.

Skupno je bilo sicer v ujmi na različne načine prizadetih okoli 6000 objektov.

poplave 2023
Novice Kaj prinaša zakon o obnovi po avgustovskih poplavah

Rekonstrukcije, ki so se začele, se nadaljujejo, ne da bi bilo treba vlagati vloge na novo, je kot bistveno izpostavil Novak. Nadalje je povedal, da se glede na zakonski predlog avtomatično določa, da se gradbena dovoljenja, ki so bila izdana v času pred ujmo, podaljšujejo, skupaj na pet let, s čimer stopajo nasproti investitorjem, ki v tem času zaradi razmer niso mogli graditi.

Država bo ponudila najmanj enakovredno, če ne boljšo rešitev

Državna tehnična pisarna bo po Novakovih besedah v veliki meri pomagala vsem investitorjem in poskrbela za nadomestne rešitve. "Ponudila bo najmanj enakovredno, če ne boljšo rešitev," je dejal Novak. Pričakovati je različne odzive na to, so pa nekateri lastniki ogroženih objektov skupaj s sodelavci tehničnih pisarn že začeli iskati rešitve.

"Če bo kdo želel iti v nek objekt, ki je že zgrajen, se ga bo odkupilo in posameznike preselilo v objekte, ki že stojijo kjerkoli v občini ali v bližini. Druga možnost je, da bo kdo zahteval sredstva in dobil plačano ter ne bo želel več graditi. Tudi takšne situacije so," je dodal.

Za primere, kjer bo treba najti prostor za novo hišo, je napovedal, da bo država zgradila novo hišo na stavbnem zemljišču. Usmeritev v zakonskem predlogu je, da bi takšna gradnja potekala na poselitvenih območjih, ki že obstajajo v občinskih prostorskih načrtih.

Druga možnost je, da lahko določen postopek hitreje izpeljejo in ga vodijo za gradnjo nekaj hiš skupaj. "Mi pričakujejo, da bomo vsaj tretjino objektov rešili na takšen način, z majhnimi lokacijami po ena, dve, tri, pet hiš v nekaterih občinah," je dejal.

V primeru tistih občin Zgornje Savinjske doline, kjer bo treba najti nove lokacije za 100 oz. 150 hiš, pa bodo to urejali posebni občinski prostorski načrti oz. sanacijski prostorski načrti. Občine so se tega že lotile skupaj z državno pisarno in ministrstvom za naravne vire in prostor ter že pripravljajo določene lokacije, je dejal Novak.

Glede pridobivanja potrebnih soglasij je kot pomembno postopkovno rešitev v zakonu navedel, da če nekdo v 30 dneh ne izda mnenja, se šteje, da je mnenje dano. Državni sekretar na ministrstvu, konkretno on, pa bo tedensko oz. 14-dnevno koordiniral vse soglasjedajalce.

Izpostavil je še področje urejanja vodotokov in dejal, da bo pripravljen poseben program za obnovo vodotokov. "Posamezne vodotoke bomo začeli urejati trajnostno, sonaravno in na način, da bi bili podnebno odporni," je dejal. Napovedal je tudi, da bo za območja, kjer so bile poplave, treba preveriti obstoječe prostorske načrte in jih po potrebi spremeniti, "najmanj s presojo vodarskih soglasij".

Prva predplačila za poškodovane objekte v začetku decembra

Finančna uprava RS (Furs) bo danes delu lastnikov v ujmi poškodovanih stanovanjskih objektov poslala obvestilo o 20-odstotnem predplačilu za delno kritje škode. V prvi tranši gre za okoli 4,7 milijona evrov predplačil za 1350 objektov, okoli četrtino vseh, izplačilo bo predvidoma izvedeno v prvih dneh decembra.

Obvestila bodo predvidoma v petek že pri upravičencih. Ti bodo imeli nato pet dni časa, da sporočijo, če predplačila morda ne želijo, nato bo Furs izvedel nakazila. Ta bodo na transakcijskih računih upravičencev predvidoma v prvih dneh decembra, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor Fursa Peter Grum.

Predplačilo bo znašalo 20 odstotkov škode, kot je zavedena v aplikaciji Ajda, in sicer za objekte, pri katerih škoda presega 6000 evrov in ki niso predvideni za nadomestitvene gradnje.

Po trenutnih podatkih bo do sredstev upravičenih okoli 5800 stanovanjskih objektov. V prvi tranši bo predplačilo izvedeno 1978 upravičencem za 1350 objektov, je povedala ministrica za infrastrukturo, ki začasno opravlja tudi posle ministrice za naravne vire in prostor, Alenka Bratušek.

Najvišji znesek v teh obvestilih je okoli 18.000 evrov, povprečen znesek je nekaj manj kot 2400 evrov. V prvi tranši bo za 4,7 milijona evrov predplačil, skupni znesek akontacij pa bo po ocenah znašal okoli 30 milijonov evrov, je povedala ministrica. Podatke v sistemu Ajda sicer še čistijo in odpravljajo napake, je dodala.

Ministrstvo za naravne vire in prostor načrtuje, da bi bili ti paketi štirje, izplačila pa izvedena še letos. "Naša velika želja je, da v letošnjem letu izpeljemo vsa predplačila v celoti," je dejala.

Po izplačilih predplačil bo treba na podlagi sistemskega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč izpeljati vse postopke in natančno ugotoviti, do kakšnega povračila škode so ljudje dejansko upravičeni, akontacija pa se bo štela v končni znesek, je povedala.

Spomnila je, da to ni prva pomoč ljudem po avgustovski ujmi s poplavami in zemeljskimi plazovi. Vlada je takoj po ujmi Rdečemu križu in Karitas nakazala 10 milijonov evrov, sledilo je izplačilo solidarnostnega dodatka na podlagi prvega interventnega zakona v skupni višini 43 milijonov evrov, je navedla.

Ne spreglejte