Sreda, 23. 6. 2021, 14.53
2 leti, 10 mesecev
S sto metrov daljšo obalo računajo na večji pretovor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,48
16
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na odprtju novega veza poudaril, da bodo na ministrstvu naredili vse, kar je v njihovi moči, za podporo razvojnim projektom Luke Koper, saj se bo s tem hitreje razvijala tudi slovenska logistika. (foto: Žiga Intihar)
Kontejnerska obala na južnem delu prvega pomola koprskega pristanišča je daljša za sto metrov, so sporočili iz Luke Koper. Danes so jo ob prisotnosti ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca slovesno predali namenu.
Podaljšana obala z novim priveznim mestom, ki so ga poimenovali vez 7D, je le del obsežne investicije, saj v zaledju obale nadaljujejo gradnjo skoraj 25 tisoč kvadratnih metrov velike površine za odlaganje zabojnikov.
Gradnja poteka na morju, zato je celotna konstrukcija podprta z jeklenimi piloti. Skupaj jih bo kar 770, povprečno dolgih 65 metrov. Nove skladiščne površine bodo pripravljene predvidoma v prvem četrtletju prihodnjega leta. Letna kapaciteta kontejnerskega terminala bo takrat znašala milijon in pol TEU. Vrednost celotne naložbe znaša 45,6 milijona evrov. Del sredstev zanjo so pridobili iz evropskega projekta NAPA4CORE.
"Kontejnerizacija blaga v svetovni trgovini je dosegla neslutene razsežnosti. Ladjarji gradijo vse večje ladje in temu se moramo pristanišča prilagajati. V nasprotnem primeru bi izpadli iz vseh pomembnejših blagovnih tokov, zato je nova pridobitev, nov vez 7D, le začetek," je pomen investicije poudaril predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel.
Nujna še železniška povezava
Ob dejstvu, da že danes polovica vseh zabojnikov, ki jih pretovorimo v Kopru - v letu 2020 je bilo skoraj milijon TEU -, potuje po železnici, je prihodnji razvoj koprskega pristanišča močno odvisen od pravočasno zgrajene dodatne železniške povezave z zaledjem. Tako imenovani drugi tir bo v uporabi leta 2026, vendar država posodablja tudi preostale dele slovenskega železniškega omrežja, so še sporočili iz Luke Koper.
Z leve proti desni: Aleš Mihelič, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, Dimitrij Zadel, predsednik uprave družbe Luka Koper, Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, in Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper (foto: Žiga Intihar)
V Luki Koper so že naročili tudi dve novi kontejnerski dvigali razreda super post-panamax, dve že imajo. Prišli bosta konec prihodnjega leta. Poleg tega se bodo po letu 2022 lotili še gradnje severnega dela prvega pomola, ki bo prav tako namenjen zabojnikom, so še poudarili.
"Če upoštevamo, da je gradnja drugega tira vredna milijardo evrov, potem je lažje razumeti drzno in ambiciozno strategijo Luke Koper, da do leta 2025 investira pol milijarde evrov in tako izkoristi povečane železniške kapacitete," je poslovni strateški načrt povzel predsednik nadzornega sveta družbe Uroš Ilić.
16