VSO: Vrednote slovenske osamosvojitve nas zavezujejo, da napredujemo

Potreba po tem, da država napreduje, po navedbah VSO izhaja že iz slovenske zgodovine, saj smo v "preteklosti Slovenci večinoma napredovali", k temu pa nas zavezujejo tudi vrednote slovenske osamosvojitve. Z osamosvojitvijo se je namreč, kot navajajo, končala zgodovina slovenskega zamudništva in zaostajanja. "Izmikanje vrednotam slovenske osamosvojitve bi pomenilo izmikanje ustvarjalnemu dialogu s svetom in odmikanje od njega, kar bi vodilo k novim zamudam in v civilizacijsko zaostajanje," ugotavljajo. Ob tem dodajajo, da bodo naredili vse, da do tega ne bo prišlo.

Konec "slovenskega omahovanja med Balkanom in Srednjo Evropo" Okoli 15. januarja 1992 je na naslov slovenskega zunanjega ministrstva oziroma na naslov takratne Demosove vlade, ki je izpeljala osamosvojitev, prišlo veliko število sporočil tujih držav, ki so pomenila dokončno potrditev slovenske osamosvojitve. To je bil, kot navajajo v VSO, tudi konec "nesmiselnega in nedemokratičnega sistema, predvsem pa slovenskega omahovanja med Balkanom in Srednjo Evropo".

Pred 15. januarjem je Slovenijo sicer priznalo 12 držav (vključno z baltskimi državami, Ukrajino, Islandijo, Švedsko, Nemčijo in Svetim sedežem), v drugi polovici januarja pa 31 držav. Za slovensko priznanje so bili po mnenju VSO odločilni evropski državniki od papeža Janeza Pavla II. in Helmuta Kohla do Aloisa Mocka in Hansa Dietricha Genscherja.