Vsi proti njej, a jo velika večina gleda - Kmetija slavnih

Ogabno, ostudno in opolzko, je samo nekaj pridevniških oznak, ki po mnenju velike večine Slovencev, zaznamujejo resničnostni šov Kmetija slavnih, ki naj bi podrl tudi vse dosedanje rekorde gledanosti, zato si na komercialni televiziji POP TV veselo manejo roke. Zadeli so v črno! Večini Slovencev se vse skupaj upira, zdi precej plehko, pritlehno, mnogi se obračajo celo na varuhinjo človekovih pravic, češ da je zadeva sporna, ne samo zaradi vsebine in vseh vulgarnosti, ampak tudi zaradi termina predvajanja. Kljub temu pa gre za najbolj gledan in odmeven resničnostni šov v slovenski televizijski zgodovini. Gledajo ga vsi – mladi in stari, ne glede na izobrazbeno raven, v družinskem krogu celo najmlajši. Zakaj? Kje torej tičijo razlogi, da smo Slovenci zaradi vulgarnosti in številnih kletvic, ki so se v oddaji udomačile, zgroženi, hkrati, pa ob jesenskih večerih "družno" buljimo v televizijski ekrane in čakamo na nove zgode in prigode "slavnih" s Kmetije? Ta vsekakor odstira nove resnice slovenske stvarnosti in morda zares samo morda, je Slovenija s Kmetijo slavnih zares doživela dno ...

Za iztočnico vprašanje o fenomenu resničnostnih šovov, ki so obnoreli svet, zlasti Kmetija slavnih pa tudi Slovence, na eni strani oddajo vsi kritizirajo, se z njo nikakor ne strinjajo, na drugi strani pa jo velika večina gleda. Kako si Vi to razlagate?

No, če začnemo najširše, potem je odgovor preprost. Globalizacija deluje, funkcionira v vseh svojih možnih pojavnih oblikah in pronica skozi vse pore, tudi v Slovenijo. Taki resničnostni šovi v smislu Kmetije in Survivorja so samo ena od oblik te globalizacije. Ljudje se hitreje prilagajamo, kot bi si nekdo morda rad mislil, na take globalizacijske učinke.

Se morda ljudje, gledalci, po vašem, radi identificirajo z udeleženci samih resničnostnih šovov?

Na zavestni ravni bi težko rekli, da gre za neko identifikacijo, da bi si posamezen gledalec zamišljal, da bi želel biti tak kot junak v resničnostnem šovu, vendar pa so nezavedni mehanizmi tisti, ki delujejo bolj agresivno, bolj kompleksno na mehanizme gledanosti, identifikacije in gotovo ljudje, ki gledajo, se do neke mere na nezavedni ravni identificirajo, poistovetijo s posameznimi junaki, prav zavoljo tega, ker lahko postanejo v bližnji prihodnosti eni izmed njih.

No, če govoriva o Kmetiji slavnih, kako si pojasnjujete izjemno zanimanje za udeležbo v tem resničnostnem šovu?

Ja, spet se moramo vrniti h globalizaciji in zametkom resničnostnih šovov, kje drugje kot v ZDA. Slovenija je na nek način v tej manifestni obliki zelo podobna Združenim državam, vendar se ljudje iz drugačnih vzgibov odločijo, da sprejmejo kandidaturo za sodelovanje v tovrstnih oddajah. V ZDA je dejstvo, da nekdo pride na televizijo izjemno redko, redko se v tako veliki populaciji to zgodi. V Sloveniji pa je ravno obratno, vsakemu se zdi, vsakemu malemu človeku se zdi, da lahko dobi to priložnost, če se malce potrudi, da lahko nastopi na televiziji. Televizija in sploh pojavljanje v medijih je za povprečnega človeka pri nas nekaj izjemno pomembnega ...

Je to morda povezano s slovensko nečimrnostjo ali morda egom?

Z egom prav gotovo. Vsak od nas že od malega teži k temu, da se uveljavi. Da si pridobimo svoje mesto in status v družbi. In gotovo so resničnostni šovi, tudi Kmetija slavnih, ena od možnosti kako priti do popularnosti, do prepoznavnosti v družbi, če hočete ...

No, realnost so številni očitki in kritike na račun Kmetije slavnih, pa na drugi strani izjemna gledanost. Je ta fenomen v bistvu odraz želje po prepoznavnosti nas vseh?

Ja, take oddaje bi lahko primerjali z uživanjem različne hrane. V tem trenutku se veliko govori o tem, katera hrana je zdrava in katera ni. Dejstvo pa je, da je povsod po svetu nezdrave hrane kratko malo preveč. Zato je tudi tovrstnih oddaj o prehrani, kakorkoli si jih že posameznik razlaga, dobre ali slabe, zelo veliko. Od posameznika pa je na koncu odvisno, ali bo izbral hrano z veliko škodljivimi "E-ji", ali se bo odločil za nekoliko dražjo in zato tudi kakovostnejšo hrano. In podobno je pri gledanju resničnostnih šovov – ali ga bo gledal, ali bo zamenjal program, ali pa se bo drugače sproščal ...

Ampak ali ni na nek način zanimivo tudi dejstvo, da oddaja – Kmetija slavnih "vleče" tako mlado kot pogojno rečeno staro populacijo, različne sloje ljudi, delavce, intelektualce, pa celo otroci v osnovnih šolah se pogovarjajo o posameznih dogodkih iz oddaje?

Je, ampak veste, ne bi si upala trditi, da kar vsi vprek gledajo to televizijsko oddajo. Je pa res oglaševalni moment oddaje tako močan, da ti ni treba gledati oddaje, dovolj je, da se pelješ na avtobusu in preletiš časopis, ali pogledaš na internet, te že preplavijo z oglasi o Kmetiji slavnih, na primer, kdo je izpadel, kdo je "izzivalec" ...

Se pravi marketinška zmaga?

Jaz mislim, da ja. Menim, da je marketing precej močnejši kot pa sama gledanost oddaje.

Kako pa ocenjujete očitke, ki prihajajo iz različnih koncev, da je oddaja na sporedu ob spornem času, ob 20h, ko otroci, zlasti manjši, še ne spijo in tako družinice kar "družno" gledajo oddajo? Se vam zdi to problematično, ne nazadnje, tudi Varuhinja človekovih pravic je dobila številna kritična pisma ogorčenih gledalcev tudi zaradi nepravega časa predvajanja oddaje. Smo morda preveč zadrti pri vsem skupaj?

To je izjemno kompleksno vprašanje. Pravzaprav se moramo zavedati, da živimo v svetu raznolikosti, kakršne v preteklosti ni bilo. In zato je vzgoja staršev, vzgoja šolskega sistema tako močno pomembna za otroke, da znajo iz tistega plevela, tistih gnilih jabolk, če hočete, pobrati tisto jabolko, ki je zdravo, sočno in dobro. Podobno je s televizijo. Ta ni nekaj, v kar smo prisiljeni, kar moramo gledati, ampak je popolna in izključna izbira gledalca.

Oddaja nima sporočilne vrednosti, pa vendar ima izjemno gledanost. Kje so razlogi za ta paradoks?

Če gledamo globalno, socialnopsihološko, je današnji svet tako močno usmerjen v neprestano sporočanje. Povsod, na vsakem koraku nam nekaj sporočajo: treba je jesti to in to, gibaj se tako in tako, oblači se tako ... skratka, cel kup različnih sporočil. Današnji človek očitno postaja zasičen s temi sporočili, morda si nekdo, ki pač gleda tako oddajo, oddahne, se spočije od neprestanega bombardiranja z različnimi sporočili. Kaj je drugotni učinek, pa je drugo poglavje ... Čisto samo "nesporočanje", pasivno gledanje oddaje in opazovanje, kjer se od gledalca nič ne pričakuje, tudi opredelitev za ali proti ne, je morda na nek način pravzaprav prav otožna podoba današnjega gledalca.

Ampak oddaja ima, še enkrat, izjemno gledanost, na POP-u so zadovoljni, pristojni na ves glas razglašajo, da ima največjo gledanost doslej sploh.

Jaz močno dvomim, da je gledanost res tako močna, kot je ta marketinški "agresor" v akciji. Same ankete javnega mnenja o tem gotovo niso povsem merodajne. Televizija, ki predvaja določeno oddajo lahko, ne da priredi, ampak lahko prilagodi te rezultate sebi v prid, ki niso neresnični, da se razumemo. Samo določen segment se spusti, statistiki zelo dobro vedo, kako se tem stvarem streže ... Še enkrat bi izpostavila, stvar posameznikove izbire je, ali bo gledal tovrstno oddajo ali ne, ali bo jedel določeno hrano ali ne, ali bo posegel po neki drogi ... Bi pa morda dodala še nekaj kot psihologinja, ki se ukvarja z motivacijo posameznika. V psihologiji motivacije spet prihaja v ospredje že eno pozabljeno področje, področje dolgočasja. Znova se delajo raziskave o dolgočasju, njegovih vzrokih, zato ker so ljudje preprosto preveč zasičeni z različnimi informacijami, ker smo siti teh informacij, preprosto želimo nekaj drugačnega. Resničnostni šovi pa so ena od možnosti tega "eskapizma" iz dolgočasja. Ker so nekaj povsem drugačnega, bizarnega, nemogočega ...

Smo Slovenci narod resničnostnih šovov?

Ja, saj so vsi narodi. Ni države, kjer se tovrstne oddaje niso prijele, skratka smo zelo podobni ostalim nacijam.