Petek, 23. 6. 2017, 4.01
7 let, 1 mesec
Vse, kar ste vedno želeli vedeti o slovensko-hrvaških mejnih sporih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,55
8
Mejni spori med Slovenijo in njeno južno sosedo Hrvaško se vlečejo že dobrega četrt stoletja. Poglejmo, kako se je vse skupaj začelo.
Kako se je vse začelo
Poglejmo zgodovino mejnih sporov. Slovenija je samostojnost in neodvisnost razglasila 25. junija 1991. Že ob osamosvojitvi so se prvič pojavile prve resne razpoke med Slovenijo in Hrvaško. Naša južna soseda je namreč prekršila obrambni sporazum o medsebojni pomoči in dovolila enotam Jugoslovanske ljudske armade (JLA), da so s hrvaškega ozemlja napadale Slovenijo.
- Kako je potekal politični boj za južno mejo
- Odločitev arbitražnega sodišča bo znana čez deset dni
- Zakaj je Slovenija bogatejša od Hrvaške
Zavzetje Trdinovega vrha
V času desetdnevne vojne je Slovenija zavzela telekomunikacijski stolp in vojaško postojanko JLA na Trdinovem vrhu. Hrvaška je pozneje začela trditi, da je Slovenija s tem okupirala del hrvaškega ozemlja.
Največ mejnih incidentov med državama je povezanih s Piranskim zalivom.
Meja na morju med republikami ni bila določena
Za razliko od slovenske meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki so bile določene, pa so se stvari vse bolj zapletale na naši južni meji. Badinterjeva komisija je sicer leta 1992 določila, da so meje med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami hkrati tudi meje med novonastalimi državami, težava pa je, da meja na morju med republikami ni bila nikoli določena.
Slovenija želi celotni Piranski zaliv, Hrvaška proti
Leta 1992 se je Slovenija z memorandumom o Piranskem zalivu zavzela za ohranitev celovitosti Piranskega zaliva pod slovensko jurisdikcijo in suverenostjo ter za slovenski izhod na odprto morje. Hrvaška je nasprotno zahtevala polovico Piranskega zaliva (in ga pozneje začela malce neposrečeno imenovati kar Savudrijska vala), kar bi Slovenijo odrezalo od odprtega morja.
Sporne mejne točke
Poleg Piranskega zaliva in izhoda na odprto morje Trdinovega vrha so postala sporna mejna vprašanja (gre za ozemlja, za katera se vodijo tako slovenski kot hrvaški katastri) tudi:
- 113 hektarjev na levem bregu reke Dragonja, kjer so zaselki Škodelin, Bužini in Mlini.
- 70 hektarjev veliko gozdno območje na vzhodnem pobočju Snežnika (znane tudi kot Tomšičeve parcele). V času Avstro-Ogrske je bil to del Ogrske, v okvir katere je spadala tudi Hrvaška, z rapalsko pogodbo iz leta 1920, ki je določila mejo med Italijo in Kraljevino SHS, pa je to ozemlje postalo del Slovenije.
- 335 hektarjev veliko ozemlje na jugozahodnih obronkih Gorjancev, v katerem leži tudi vas Drage.
- Nekaj hektarjev sporno ozemlje v Brezovici pri Metliki.
- Območje Mure, kjer se katastri iz srede 19. stoletja niso prilagodili spremenjenemu toku Mure. Tradicionalno se je pri izvajanju jurisdikcije sledilo toku reke – severni del je bil slovenski, južni pa hrvaški. Hrvaška zdaj zagovarja upoštevanje katastrske meje in si lasti tudi zaselek Mirišče, v katerem živijo slovenski državljani.
Iz "začasne" kontrolne točke je nastal mejni prehod Plovanija.
Boj za zaselke južno od Dragonje
V zgodnjih 90. letih je bilo največ mejnih konfliktov povezanih z levim bregom Dragonje. Hrvaška je, da bi od Slovenije odrezala tri zgoraj omenjene zaselke, ki spadajo v katastrsko občino Sečovlje, leta 1994 na spornem ozemlju zgradila mejni prehod Plovanija.
Po slovenskih protestih se je takratni hrvaški predsednik vlade Ivica Valentić izgovarjal, da gre le za začasno kontrolno točko za potrebe turistične sezone in da lahko mejni prehod podrejo v petih dneh. Seveda se to ni zgodilo.
Sporazum Drnovšek - Račan
Leta 2001 se je Slovenija s sporazumom Drnovšek - Račan južnemu bregu Dragonje odpovedala, dobila pa je 80 odstotkov Piranskega zaliva in koridor do mednarodnega morja. Sporazum sta julija 2001 potrdili in parafirali obe vladi, a ga hrvaški sabor ni želel ratificirati (septembra 2002 je od sporazuma odstopila tudi hrvaška vlada).
Borec za južno mejo Joško Joras
Sporazum je imel nasprotnike tudi na slovenski strani, nasprotoval mu je zlasti Joško Joras iz zaselka Mlini. Joras, ki je dobil vzdevek borec za južno mejo, ni priznaval hrvaške suverenosti. Postal je piranski svetnik, na svojo hišo je že januarja 1998 dal številko Sečovlje 1, leta 2002 pa je na hišo izobesil slovensko zastavo in na steno napisal: Tudi tukaj je Slovenija.
Hiša Joška Jorasa leži v Mlinih, naselju južno od Dragonje.
Joras protestno ni več hodil skozi hrvaški mejni prehod, ampak je speljal lastno pot na nesporno slovensko ozemlje. Leta 2002 ga je Hrvaška zaradi neplačevanja kazni aretirala in zaprla, nato pa je Joras začel gladovno stavkati. Po posredovanju Slovenije so ga Hrvati izpustili.
Hrvaški policisti poškodujejo Janeza Podobnika
Poleti 2004 je Hrvaška spet s silo nastopila proti Jorasu in aretirali tri njegove prijatelje, ki so mu pomagali pri prevozu gradbenega materiala. Septembra istega leta, pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, pa se je zgodil incident, ko je hrvaška policija aretirala več članov SLS, med drugim tudi predsednika SLS Janeza Podobnika. Pri tem si je Podobnik poškodoval roko.
Aprila 2006 so Hrvati znova aretirali Jorasa in njegovega odvetnika Daniela Starmana ter zagradili njegovo pot do Slovenije z betonskimi cvetličnimi koriti. Še prej je Joras pri prerivanju s hrvaškimi policisti padel v Dragonjo.
Joško Joras, ki se zavzema, da bi sporni zaselki južno od Dragonje pripadli Sloveniji, je aktiven že več kot desetletje. Med drugim je večkrat gladovno stavkal (v letih 2002 in 2008) in bil večkrat aretiran. Na fotografiji: leta 2010 Joras protestira proti arbitražnemu sporazumu.
Vroč Piranski zaliv
Poleg incidentov, povezanih s spornimi zaselki južno od Dragonje, so se še zlasti po letu 2001 dogajali številni pomorski incidenti v Piranskem zalivu, ki so jih povzročali hrvaški ribiči in hrvaška pomorska policija. S temi incidenti je povezana afera Janša - Sanader, ko je slovenska Sova prestregla njun telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o incidentih na morju.
Tone Rop: Janša in Sanader sta se dogovarjala o incidentih na morju
Slovenski premier v času pogovora Tone Rope je leta 2007 predsednika SDS Janeza Janšo celo obtožil dogovarjanja o incidentih s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem pred volitvami leta 2004. Ustanovljena je bila parlamentarna preiskovalna komisija, ki pa Ropovih besed, da sta se Janša in Sanader dogovarjala o incidentih, ni potrdila.
Ropa so pozneje na sodišču obsodili na denarno kazen zaradi izdaje tajnih podatkov. Ropa je leta 2007 tožil tudi Janša. Tožba se je novembra 2011 končala s poravnavo.
Hrvaške provokacije ob Muri
Napetosti v Piranskem zalivu in južno od Dragonje so se pozneje malce umirile, je pa po letu 2005 postajalo vse bolj vroče ob Muri pri Hotizi.
Tega leta je namreč Hrvaška provokativno postavila svoj most čez Muro, čeprav je obstajal dogovor o skupni gradnji mostu. Sledila je provokacija z zamenjavo slovenskega broda za prehajanje reke s hrvaškim, na koncu pa še postavitev maloobmejnega prehoda Hotiza-Sveti Martin na levem bregu Mure.
Poseg slovenske policije leta 2006
Spori so dosegli vrelišče leta 2006, ko je Hrvaška na levem bregu Mure začela graditi nasip in cesto do zaselka Mirišče. Slovenska policija je zato postavila betonske ovire pred maloobmejnim prehodom Hotiza in prekopala sporno cesto do Mirišča.
Srečanje slovenskega premierja Janeza Janše in njegovega hrvaškega kolega Iva Sanaderja pri Hotizi septembra 2006.
Slovenija blokira Hrvaško
Decembra 2008 je slovenska vlada blokirala hrvaško vključevanje v EU, ker je Hrvaška v pogajanjih predložila dokumente, ki prejudicirajo potek meje.
Arbitražni sporazum
Na podlagi neformalnega načelnega dogovora med takratnima premierjema Janšo in Sanaderjem na Bledu 2007, da naj državi reševanje spora o meji nadaljujeta na Meddržavnem sodišču v Haagu, sta novembra 2009 po posredovanju Evropske komisije in ob prisotnosti švedskega premierja Fredrika Reinfeldta, ki je takrat predsedoval Svetu EU, takratna premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor podpisala arbitražni sporazum.
4. novembra 2009 sta slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum.
V zameno za sklenitev sporazuma, ki so ga junija 2010 z 51,5 odstotka potrdili tudi slovenski volivci, je Slovenija odblokirala hrvaško približevanje EU. Naša soseda je članica EU postala 1. julija 2013.
Prisluškovalna afera
Sredi julija 2015 je ad hoc arbitražno sodišče, ki ga sestavlja pet arbitrov, napovedalo, da bo razsodbo objavilo sredi decembra istega leta. A slaba dva tedna po tem so bili objavljeni prisluhi pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in tedanjo slovensko agentko pri arbitražnem sodišču Simono Drenik.
Tudi žičnate ovire, ki jih je Slovenija postavila na južni meji zaradi migrantsko-begunske krize, so dvigale prah v odnosih med državama. Hrvaška namreč Sloveniji očita, da je postavila žico tudi na spornem oziroma hrvaškem ozemlju.
Po objavi prisluhov, ki jih je najverjetneje posnela hrvaška tajna služba, je Hrvaška napovedala odstop od arbitražnega sporazuma. Arbitražno sodišče je nato odločilo, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum, a ta kršitev ni bila tako velika, da bi Hrvaška lahko odstopila od sporazuma.
8